Razgovor so prof. d-r Jelena Lu`ina

TEATAROT E PRED SE MEDIUM ZA MASOVNA KOMUNIKACIJA

Razgovaral: Dejan POPOVSKI

Kon krajot na minatata godina, na Fakultetot za dramski umetnosti se otvori Katedrata za postdiplomski studii od oblasta na teatrologijata. Za da gi informirame ~itatelite za rabotata na ovaa katedra pri FDU, denovive, razgovaravme so prof. d-r Jelena Lu`ina

Dali nu`nata potreba za formirawe katedraod oblasta nateatrolo{kite nauki e osnovniot motiv za formirawe na Katedrata, prva od vakov vid kaj nas ili ednostavno tempoto so koe kulturata zema s# po`estok zamav, osobeno vo novoformiranite zemji po raspa|aweto na socijalizmot, go nalaga toa?

LU@INA: Odgovorot na ova pra{awe se nao|a i vo dvete solucii. Makedonija, kako lulka na taa evropska teatarska tradicija, ima potreba od razgleduvawe na istata vo ramkite na nekakva nauka, vrz osnova na nekakva metodologija i teoriska potkovanost. Sosema e sigurno deka istovo ne se pravi vo nekoe du}an~e, amaterski i dobrovolno. Sosema e sigurno deka, za da se napi{e edna istorija na teatarot, ne mislam samo na nacionalen teatar, tuku teatar na makedonskata po~va, treba da se znae nekakva teorija i da se ima nekakva nau~na metodologija. Zasega takvi kadri vo Makedonija ima pomalku od prstite na edna raka.

Dali so otvoraweto na Katedrata godinava, se zapo~nuva so edna tradicija koja }e ima postojan kontinuitet ili pak taa }e funkcionira s# dodeka ima potreba od ovie kadri?

LU@INA: Ovie studii se otvoraat tokmu poradi taa potreba od vakov vid na kadri kaj nas i poradi razvojot na kulturnata po~va. Mislam deka za Makedonija neminovno e da dobie vakov Institut za teatrologija. Me|utoa, za istiot da postoi potrebni se barem petmina lu|e koi se doktori na vakvi nauki. Zasega, ovde, postoi samo eden takov, a toa sum jas. Zna~i, potrebni ni se u{te ~etvorica za da stasame do toj Institut za teatrologija koj sekoja normalno razviena zemja vo Evropa, pa i svetot, go ima.Nie nema da ~ekame da se soberat u{te ~etvorica doktori po teatrologija za da go osnovame ovoj Institut, tuku toj samiot }e se razviva, bidej}i ve}e tri godini se pravat bazi~ni institutski istra`uvawa i toa od strana na edna grupa mladi postdiplomci koi sozdavaat DATA BAZA za makedonskiot teatar i gi polnat kompjuterite so site mo`ni informacii. Paralelno izrabotuvame i eden CD-rom koj se vika “Teatarot na makedonskata po~va”, koj bi trebalo da bide gotov do krajot na 2000 godina. Isto taka podgotvuvame i {est golemi knigi, t.e. {esttomna hrestomatija na makedonskoto dramsko nasledstvo, koi{to bi trebalo da izlezat do krajot na ovaa godina. Paralelno so ova ja pravime i monografijata za “Makedonska krvava svadba”, bidej}i ovaa godina e 100-godi{ninata od nea. Istata ja izrabotuvame spored najvisoki svetski standardi, a vo nea }e se objasnuva s# vo vrska so “Makedonska krvava svadba”. Vo monografijata za prvpat }e bide smestena i analizata na ovoj tekst, analiza vrz osnova na prvoto objaveno izdanie na “Makedonska krvava svadba” od 1900 godina, analiza koja }e se odnesuva na jazikot na koj e napi{ana istata.

[to s# se opfa}a so programata na ovaa Katedra za postdiplomci po teatrolo{ki nauki, t.e. dali istata nudi edno dovolno prakti~no osposobuvawe na istite za nadvor od Makedonija?

LU@INA: Sosema e normalno istava programa da nudi edno prakti~no osposobuvawe na kandidati i za nadvor od Makedonija, bidej}i programata e koncipirana spored najvisoki evropski, pa i svetski, standardi. Nie sme kompatibilni so programite na sedum najrelevantni univerziteti, na koi vo svetot, vo ovoj moment, se izu~uva teatrologijata kako nauka, a toa se slednive: 1.The City University of New York; 2.Indiana University, Bloomington, Indiana; 3.Universita de la Sorbonne Nouvelle, Paris III-Institut d’etudes theatrales; 4.Universita di Bologna-Dipartimento di Musica e di Spettacolo; 5.Zagrebacko sveuciliste-Katedra za komparativnu knjizevnost; 6.Univerza v Ljubljani, AGRFT, Slovenija; 7.Dr`avniot institut za teatarska umetnost (GITIS), Moskva. Zna~i, programata e kompatibilna so programite na ovie univerziteti, ne samo vo odnos na toa {to }e se izu~uva, tuku i spored toa kako }e se izu~uva istoto. Programata se sostoi od tri zadol`itelni i {est izborni predmeti. Samata programa vo start e naso~ena teatarot da ne go tolkuvaat kako edna tradicionalna magi~na kutija vo koja se kreva zavesata, tuku kako eden multikulturen, transkulturen, multimedijalen medij za masovna kulturna komunikacija. Nas mnogu pomalku n# interesira dali i vo koja merka e teatarot umetnost, za{to istiot e retka umetnost, mnogu pove}e e rutina. Vo ovaa programa n# interesira {to istiot e medij za masovna komunikacija ve}e 25 veka. Nie go izu~uvame teatarot kako vizuelna umetnost.

So ogled na toa deka Makedonija e mala zemja, od aspekt na potreben kadar, {to }e se pravi so onie kandidati koga }e se zasitat potrebite na makedonskata teatarska umetnost, t.e. kakvi se nivnite mo`nosti za podocne`no vrabotuvawe?

LU@INA: Nivnite mo`nosti za vrabotuvawe se ogromni i toa ne samo vo ramkite na ovoj Institut za teatrolo{ki nauki. Na{ite teatri, kakvi {to gi dal gospod i kakvi {to se vo momentot, nemaat nikakva potreba od teatrolozi, {to e u`asno zastra{uva~ka pojava. Me|utoa za pozdravuvawe e faktot {to istite sepak projavuvaat napori da izlezat od taa sostojba. Toa ne bi sakala da go komentiram, tuku samo bi go konstatirala. Jas sum ~ovek koj e, pred s#, optimist, borec. Znam {to mo`e da se napravi na ovaa po~va, so ovaa problematika.