BO@I] - NAJGOLEMIOT HRISTIJANSKI PRAZNIK

Bogatite obi~ai i veruvawata na Badnik se povrzani so obredniot ogan, kako i so goreweto na drvoto nare~eno badnik. Vo nekoi krai{ta drvoto {to se gori e penu{ka od dab, vo drugi smreka, a nekade se gori i kru{a gorni~ka (diva kru{a) za{to se smetalo deka taa e najrodna, ra|a sekoja godina. Toa se pravelo za da bide godinata rodna. Kako {to zapi{al Kuzman [apkarev taa no} "site doma{ni ne zaspivaat, tuku bdeat budni, ta od toa se gleda deka no}ta e nare~ena: Badnik - Budnik". I mnogumina drugi istra`uva~i smetaat deka imeto na ovoj praznik doa|a od bdeeweto, budnosta pokraj obredniot ogan. Vo vrska so paleweto na koledarskiot obreden ogan i drvoto badnik, vo naukata postojat dve teorii: solarnata koja se zasnova vrz principot na imitativna magija, koja ima cel da go imitira golemiot izvor na energija od neboto i da obezbedi dovolno svetlina i toplina za lu|eto, no i za stokata i za bilkite.Primitivniot ~ovek smetal deka na iznemo{tenoto sonce, koe vo ovoj period od godinata e najmalku vidlivo na neboto i negovoto dejstvo e so najslab intenzitet, ~ovekot mo`e da mu pomogne so silni ognovi od zemjata.

Spored drugata iscelitelna ili o~istuva~ka teorija, ognovite ne se vo vrska so sonceto, tuku so veruvaweto deka so niv mo`at da se izgorat lo{ite vlijanija od priroden ili demonski karakter.

Kako i da e obrednite ognovi bea paleni nasekade niz Skopje, a vo prodol`uvaweto na tradicijata mo`evme da se uverime i vo nas. Dra~evo (Porupa). Pokraj obredniot ogan ovde se razlevaa zvucite na gajdata i se peeja koledarski pesni vo prisustvo na golem broj posetiteli od koi najgolemiot del bea mladi lu|e, koi kako {to velat verni na tradicijata nastojuvaat sekoja godina da go odbele`at ovoj den vo {to pogolemo prisustvo i da gi za~uvaat starite koledarski obi~ai, koi vo se}avaweto na postarite prisutni se s# u{te sve`i. Karakteristi~no za koledarskite pesni e toa {to nemaat razviena melodija, kako {to e slu~ajot so drugite lirski pesni, tuku se skandiraat so karakteristi~ni izvici na po~etokot i na krajot, so {to se najavuva doa|aweto na Bo`i}. Decata podeleni vo grupi peej}i koledarski pesni, me|u koi najpoznatata "Kolede lede" odat po ku}ite i sobiraat kosteni, orevi, jabolka, bonboni i dr. Vo no}ta {to sleduva doma}inot go deli badnikovoto lep~e na ~lenovite od semejstvoto i se veruva deka toj {to }e ja dobie pari~kata }e go sledi sre}a preku celata godina.

So Bo`i} zapo~nuva periodot od 12 - te t.n. nekrsteni ili pogani denovi {to traat do Vodici, period ispolnet so mnogu aktivnosti na negativnite demoni, so religiozen strav i razni magiski za{titi. Spored narodnoto veruvawe od Bo`i} do Vodici koga Isus ne bil krsten, a Bogorodica bila leunka razni zli demoni kako vampiri, karakonxuli , ve{terki i dr. gi izveduvaat svoite orgii i nastojuvaat da mu napakostat na ~ovekot. Duri na Vodici koga se kr{teva vodata se paraliziraat nivnite dejstva.