ISUS HRISTOS - ISTORISKA LI^NOST

Ubavo e {to "Makedonsko sonce" gi objavuva `itijata na svetiite, no treba da se znae deka legendata si e legenda i navistina ima golemo zna~ewe, no ne treba da se me{a so naukata. Veronaukata, iako go sodr`i zborot "nauka", taa sepak ne e toa.

Iako veronaukata u~e{e deka ne mo`e da se pronikne vo boj`ite promisli (zaradi eden takov obid nastrada Xordano Bruno), toa ne e taka. Bog go stvoril svetot dinami~en: s# da evoluira vo toj red i soznanijata na ~ovekot za bo`jite zamisli. Zna~i, ni pretstoi naukata, osobeno fizikata, da se razvivaat i ponatamu. Ajn{tajn, na primer da se nadgradi (ne da se otfrli), pa da se pribli`ime do Tvorecot (na kogo, vpro~em li~ime), otkrivaj}i gi negovite tajni, se razbira do nekoja granica, koja s# u{te e dale~na. Toga{ }e vidime deka vselenata ima nekoja druga struktura i deka vselenskite rastojanija mo`at da se sovladuvaat za mig "so pritiskawe na kop~e".

Biblijata e proizvod na svoeto vreme. Denes ne mo`e da se prifati deka Zemjata e kru`na plo~a koja plovi vo vselenskiot okean. Duri i nekoi postavki na Biblijata ne se dobro protolkuvani, na primer Bog ne slegnal na Sinaj kako neviden ili nevidliv - spored bibliskite koncepcii, toj nikoga{ ne sleguval na zemjata, tuku kako pantokrator gledal od neboto na s# {to se slu~uva dolu, kade gi pra}al angelite, slavata Bo`ja i Duhot, a edna{ i svojot Edinoroden sin Isus Hristos.

Za Isusoviot prestoj na Zemjata e pi{uvano vo mnogu apokrifni evangelija i vo ~etirite kanonski. Napi{ani se mnogu podocna od samite zbidnuvawa, se razbira vo duhot na svoeto vreme, taka {to ostanalo mnogu nedorazbrano. No, evangelistite ja sfatile glavnata koncepcija na tie zbidnuvawa za komunikacijata me|u ovoj svet i eden drug svet {to }e go vidime po na{eto umirawe ili po vtoroto Pri{estvie. Vo Stariot zavet toa go nema: samo Enoh, Mojsej i Ilija bile vozneseni.

[to se odnesuva do ovoj avtor, najverodostojni podatoci za istori~nosta na Isusa Hrista se sodr`at pri opisot na Preobra`enieto za koe pi{uvale trojca evangelisti: Matej, Marko i Luka. Nie }e go prosledime tekstot na Mateja (drugite se sli~ni):

"Po {est dni Isus gi zede so Sebe Petar, Jakov i negoviot brat Jovan i gi izvede na visoka gora, nasamo. I se preobrazi pred niv, liceto mu bolsna kako sonceto, a Negovata obleka stana bela kako svetlina.

I ete, im se javija Mojsej i Ilija, i razgovaraa so Nego.

A Petar odgovori i Mu re~e na Isusa: "Gospodi, ubavo ni e tuka; ako saka{ }e napravam tri senici: edna za Tebe, edna za Mojsej i edna za Ilija.

Dodeka toj u{te zboruva{e, ete, gi zaseni svetol oblak, a glas od oblakot vele{e: "Ovoj e mojot vozquben Sin, koj e po mojata volja; slu{ajte go nego!"

A koga u~enicite go slu{naa toa padnaa ni~kum i mnogu se ispla{ija. Isus se pribli`i kon niv, gi dopre i im re~e: "Stanete i ne bojte se!" A, koga gi podignaa svoite o~i, ne vidoa ni{to, tuku samo Isusa.

Dodeka sleguvaa od gorata Isus im zapoveda, velej}i: "Ne ka`uvajte mu nikomu za ova videnie, dodeka Sinot ^ovekov ne voskresne od mrtvite"

A, u~enicite go pra{aa: "Zo{to toga{ zakonicite velat deka najnapred mora da dojde Ilija".

A, Toj im odgovori, velej}i: "Navistina prvo trba da dojde Ilija i s# da vozobnovi. No, vi velam, deka Ilija ve}e dojde i ne go prepoznaa tuku so nego napravija s# {to sakaa. Taka i Sinot ^ove~ov }e postrada od niv". Toga{ u~enicite razbraa deka im zboruva{e za Jovan Krstitelot.

Spored sovremenite teolozi (i nau~nici) na Preobra`enieto imame otkrovenie na slavata vo koja Isus }e dojde do krajot na vekot (svetot). Vsu{nost na Preobra`enieto Isus samo privremeno go izmenil svojot ~ove~ki izgled, {to go imal za vreme na zemskiot `ivot, vo slaven oblik za koj se veruvalo deka }e go ima otkako otide na neboto, a vernicite veruvale deka }e imaat site takva forma po Negovoto vtoro pri{estvie. So drugi zborovi, na Preobra`enieto Isus privremeno go poprimil vidot na duhot koj ima forma na slava (za neupatenite }e spomneme deka toa e svete~ki disk koj vo ikonografijata se narekuva mandorla i se slika naj~esto vo vrska so Voznesenieto).

[to se odnesuva do ovoj avtor, Isus e prika`an pri edno zbidnuvawe koe izgleda najrealno, iako raska`uvaweto e bledo i nekompletno.

Toj gi zel trojcata u~enici so sebesi i se iska~il na visokata gora (postbibliskata tradicija ja narekuva Tavor) so nekoja namera za koja Petar, Jakov i Jovan ne znaele. Vsu{nost, toj oti{ol da se sretne so su{testva dojdeni od vselenata (sredbata so Mojsej i Ilija ne protivre~i na ovaa koncepcija). Od kontekstot mo`e da se zaklu~i deka koga do{le do nekoe opredeleno mesto, Isus se izdvoil od u~enicite, se oddale~il od niv i tie ne mo`ele da go gledaat poradi konfiguracijata na zemji{teto i vegetacijata. Toga{ na neboto tie zdogledale eden NLO, a potoa u{te dva. Za prviot mislele deka e preobrazeniot Isus vo slavna forma, a za drugite dva deka se slavnite formi na Mojsej i Ilija koi se voznele na neboto pred mnogu godini i sega se vratile. Tie taka mislele - vo duhot na svoeto vrme, iako ne bile vo sostojba da gi prepoznaat Mojsej i Ilija. Tie ne videle {to se slu~ilo so letalata koi verojatno sletale za kratko vreme.

Vsu{nost, za niv NLO-a bile ma{ini koi izgledale antropomorfno, oti grubo li~ele na lu|e, pa gi sfatile kako `ivi su{testva poradi avtodvi`eweto. NLO ima forma na disk ili topka (slavata - oreolot - "liceto") od ~ija sredina vo dnoto se {irela svetlina vo forma na prese~en konus, t.e. vo forma dolga na ko{ula kakvi {to se nosele vo toa vreme. Vo prilog na ovaa pretstava govori toa {to vo tekstot se spomnuvaat samo licata i oblekite. Sli~na e pretstavata i za angelite samo {to na niv im se dodavaat krila.

Vo ikonografijata, {to se odnesuva na Preobra`enieto, se slikaat Isus, Mojsej i Ilija kako stojat na visoka gora, opkru`eni so slava (toa e onoj svetol oblak od koj se ~ul glas - ~etvrti NLO, no so druga forma); trojcata u~enici se slikaat padnati na zemja od prepla{eniot.