MAKEDONSKOTO PRA[AWE

Na Mirovnata konferencija po Prvata svetska vojna vo Pariz, re{enijata na Bukure{tanskata konferencija bile samo potvrdeni so mali prepravki. Interesno e da se spomene deka Bukure{t i Pariz bile za poinakvo re{enie za "makedonskoto pra{awe", no za `al, toa ne mo`ea i da go realiziraat. Me|u dvete svetski vojni, osobeno se istaknuvale so svojata dejnost t.n. "Makedonski komiteti", koi aktivno se borele za re{avawe na ovoj golem problem na Balkanot i na Evropa. Krajot na Vtorata svetska vojna makedonskiot narod go do~eka so dvesta iljadi vojska koja odigra golema uloga vo vojnata protiv fa{izmot. Na Zasedanieto koe se odr`a vo manastirot "Sv. Prohor P~inski" na 2 avgust 1944 godina be{e sozdadena novata makedonska dr`ava. Za `al, i pokraj nastojuvaweto na Metodija Andonov - ^ento i na drugite narodni pretstavnici taa dr`ava be{e prinudena da vleze vo sostav na Jugoslovenskata federacija, a ne da bide samostojna makedonska. Nejzinoto sozdavawe treba{e da pomogne da se re{i "makedonskoto pra{awe", no poradi otporot na sosednite dr`avi i nezainteresiranosta na Federacijata re{enieto be{e ostaveno da miruva. Na Samitot vo Jalta (II. 1945 g.) amerikanskiot pretsedatel Ruzvelt se zalaga{e za re{enie na "Makedonskoto pra{awe". Toga{ i tamu re{enieto be{e odlo`eno za podocna. Smrtta na amerikanskiot pretsedatel go odlo`i re{enieto na Mirovnata konferencija vo Pariz, avstraliskiot pretstavnik predlo`i da se ispita polo`bata na Makedoncite vo sosednite dr`avi. Na ova negovo ~ove~ko barawe burno reagira{e jugoslovenskiot pretstavnik, a so toa pra{aweto be{e vedna{ simnato od dnevniot red. I po vojnata Golemite sili si imaa svoi planovi za re{enie na "makedonskoto pra{awe", no poradi ideolo{kite razliki ni{to ne napravija.

Najgolemiot del na Makedonija e okupiran od sosednite dr`avi. Za ovaa te{ka vistina postojat mnogubrojni fakti. Vedna{ po stapnuvaweto na gr~kata vojska na makedonskata zemja, gr~kiot kral izdade naredba do vladata da podgotvi pravni akti, koi }e se odnesuvaat na novookupiranite teritorii. Bugarija i Srbija isto taka imaat napraveno takvi pravni akti koi se odnesuvaa na delovite na Makedonija {to gi imaa okupirano, iako malku poinaku napi{ani.

Podocne`noto naseluvawe so pripadnici od nivnite nacii i pravewe enklavi so "zdravo nacionalno jadro ja potvrduvaat nivnata kolonijalna politika. Praktikata na vlasta so teror da ja sprovedat nasilnata asimilicija na Makedoncite ja potvrduva vistinata, oti tie se samo okupatori i kolonizatori. Zabranata za upotreba na makedonskiot jazik e tvrd dokaz deka tie ne oslobodija svoja teritorija, tuku naprotiv tie okupiraa tu|a teritorija vo koja mesnoto naselenie zboruva na drug jazik, a ne na oficijalniot jazik na dr`avata-okupator. Prisilnoto prekinuvawe na upotrebata na makedonskiot jazik vo crkvite i u~ili{tata e dokaz deka vo Makedonija `iveat Makedonci, a ne sonarodnici na okupatorite, koi taka tvrdea toga{, a tvrdat i denes. Za zlostrostvata, koi mu bea napraveni na makedonskiot narod postojat iljadnici dokazi. Navistina, denes terorot e za mnogupati namalen {to ne zna~i deka ne postoi. Iako ima poinakov lik, toj sepak e vidliv. Terorot gi promeni samo sredstvata i metodite, a celta e ista.

Site balkanski dr`avi, koi pod svoja vlast imaat del od Makedonija, na cel glas tvrdat deka se demokratski. Poglednete odstrana, taka izgledaat rabotite kaj niv. Nivnite zakoni (ne site) se napraveni po demokratski terk. No, koga }e dojde Makedonec, nivni gra|anin, za da bara primena na zakonite toga{ }e izleze na videlna vistinata, koja kaj niv se prikriva. Neprimenuvaweto na zakonite, koga e vo pra{awe za{tita na pravata na Makedocnite ja otkriva vistinata za nedemokratskata praktika vo tie dr`avi. Nikako ne treba da se zaboravi deka vo sosednite dr`avi ima i zakoni, napraveni po terkot na najcrniot nacional{ovinizam. I denes vo Grcija, va`i pravnata norma so koja se zabranuva vra}awe na begalcite od Gra|anskta vojna (1946/49 g.), i na nivnite imoti, ako "ne se Grci po rod". Te{ka e polo`bata so pravata na Makedoncite koi se proizvod na najnovite sovremeni me|unarodni pravni normi {to se naso~eni i sozdadeni od me|unarodnata zaednica. Site dr`avi se dol`ni da im gi garantiraat i da gi {titat tie prava. Takvo zadol`enie ima i me|unarodnata zaednica, koja preku svoi organi ja sledi nivnata primena i ako zatreba tie davaat zabele{ki do organite na odnosnata dr`ava.

Ve}e vo XIX vek na me|unarodnite konferencii se diskutira{e za za{tita na narodite i na nacionalnite malcinstva i bea doneseni soodvetni zaklu~oci. Na Pariskata mirovna konferencija vo 1919 godina be{e formirana Ligata (Dru{tvoto) na narodite. Vo svojata programa za rabota ja ima{e i za{titata na nacionalnite malcinstva, a be{e obelodeneto i pravoto na narodite za samoopredeluvawe. Za `al, ovaa me|unarodna pravna norma ne va`e{e i za Makedoncite koi od okupatorite be{e pretvorena vo nacionalno malcinstvo na svojata zemja. Predhodno malite balkanski imperijalisti si ja zavr{ija svojata valkana rabota vo dogovor so golemite sili pobedni~ki, a vo ime na voenoto prijatelstvo i sorabotka. Sepak ne treba da zaboravime deka Ligata na narodite pod svoja ingerencija ja ima{e i za{titata na jazi~nite malcinstva. Otporot i revoltot na Makedoncite vo Grcija i golemata poddr{ka {to tie ja dobija od me|unarodnata javnost ja uslovija akcijata na Dru{tvoto na narodite da ja pritisne Grcija i na 1.9. 1925 godina da izdade Abecedar - u~ebnik na makedonski jazik. Na 10.12. 1948 godina vo Pariz, Generalnoto sobranie na OON ja izglasa Deklaracijata za pravata na ~ovekot.

Vo nea, me|u drugoto se spomnuva pravoto na ~ovekot da izbira nastava i vospituvawe po negova `elba. Nastava i vospituvawe za Makedoncite po nivna `elba nema{e i denes nema vo okupiranite delovi, oti toa pravo im e skrateno. Isklu~ok bea kusite periodi, koga postoe{e kakva-takva sloboda za nastava na svojot jazik. Vo 1960 godina, Generalnoto sobranie na OON gi izglasa Paktot za gra|anski i politi~ki prava i Paktot za ekonomski, socijalni i kulturni prava. Za `al, golem del od sodr`inata i nasokite na ovie paktovi ne se realizirani i za Makedoncite vo sosednite dr`avi, oti tamo{nite vlasti ne sakaa da gi primenat, a toa go pravdaa so bo`emnata odbrana na nivniot dr`aven suverenitet i integritet. Vo 1960 godina, Genalnoto sobranie na OON ja izglasa Deklaracijata za davawe nezavisnost na kolonijalnite zemji i narodi. Ovaa deklaracija ne va`i za okupiranite delovi na Makedonija i za tamo{nite Makedonci. Pri~inata se sostoi vo toa {to dosega niedna vlada ne go inicira "makedonskoto pra{awe". Vo ponovo vreme organizaciite na Makedoncite od sosednite dr`avi napravija pove}e akcii za podobruvawe na nivnata polo`ba, no bidej}i zad nivnite barawa ne stoi dr`aven avtoritet, nivniot uspeh e pomal. No, smetaj}i na tradicionalnata makedonska borbenost i upornsot uspehot, eden ubav den, sigurno }e dojde. Sovetot na Evropa, skoro ja donese Ramkovnata konvencija za nacionalnite malcinstva. Za `al, me|u potpisnicite gi nema balkanskite dr`avi vo koi `iveat Makedonci, kako avtohtno naselenie. Ne se potpisnici, oti taka ne }e moraat da gi sproveduvaat normite od taa Konvencija. ^lenot broj 6 od Dogovorot za ~lenuvawe vo Evropskata unija se odnesuva na za{titata na ~ovekovite prava, a istovremeno i na za{titata i po~ituvaweto na nacionalnite malcinstva. Grcija e ~len na Evropskata unija, no nejzinata Vlada nema namera da go primenuva ~l. 6, a za da ja kamuflira valkanata rabota taa im dava samo mali prava na malcinstvata.

Delovite na Makedonija {to se pod vlasta na sosednite dr`avi se okupirani i pretvoreni vo kolonijalni posedi po balkanskite vojni. Podocna na konferenciite vo Bukure{t i Pariz e potvrdena taa sostojba. Na tie konferencii ne u~estvuva{e delegacija od Makedonija. Tokmu zaradi ovoj fakt, tamo{nite re{enija nemaat nikakva osnova za opravduvawe i zatoa ne va`at. Sovremenoto me|unarodno javno pravo nikako ne go odobruva, tuku go otfrla okupiraweto i koloniziraweto. Dogovorite od Bukure{t i Pariz denes ne va`at i zatoa {to ne se soglasni so op{tite prava na me|unarodnoto javno pravo. Ne treba da se izgubi od pred o~i deka e nastanata promena na okolnostite koi povikuvaat na povlekuvawe i ni{tewe na dogovorite. Spomenav samo nekolku pravni normi koi ja potvrduvaat potrebata od potpi{uvawe na nov dogovor, vo koj }e u~estvuva i delegacija od Makedonija, a vo soglasnost so drugite zemji potpisni~ki, s# so cel da se sprovedat normite na me|unarodnoto javno pravo. No, ne treba nikoga{ da se zaboravi va`nosta za mirno re{enie na "makedonskoto pra{awe", a ne so si nova balkanska vojna. Samoto re{enie nudi mir na ova "bure polno so barut", a mirot nema i ne treba da ima druga alternativa.

Makedonija dolgo ~eka{e. Vremeto {to doa|a & nosi podobra idnina na podelenata zemja, a taa idnina treba da ja gradat i izgradat site Makedonci, se razbira so pomo{ na me|unarodnata zaednica. Osloboduvaweto i obedinuvaweto na zemjata e dol`nost na site Makedonci - sekoj vo ramkite na svoite mo`nosti. Prvo, treba da ja zapoznaeme me|unarodnata javnost so polo`bata na delovite na makedonskiot narod vo sosednite dr`avi, i toa na glasen i jasen na~in. Taa dejnost treba da e polna so fakti i bez nikakvi improvizacii oti vistinata sekoga{ pobeduva, iako ponekoga{ mnogu docni. Ne treba da se zaboravat vode~kite politi~ki li~nosti na koi }e im se iznesat site va`ni fakti i mo`ni opcii za re{enie na "makedonskoto pra{awe". Golema pomo{ }e imame i od tamo{nite sredstva za javno informirawe. Najgolemite umovi na HH vek otsekoga{ bea na stranata na Makedonija, a zo{to da ne bidat i sega. Ako mo`e{e Germanija da se obedini zo{to i Makedonija da ne se obedini? Vremeto raboti za Makedonija. I ne samo toa...