VREME E DA SE RASTAJNI GENOCIDOT NAD MAKEDONCITE POD GRCIJA (1945 - 1949) VO GRA\ANSKATA VOJNA

31 avgust, Bureli, N.R.Albanija

Sekoj od nas se pra{uva: KAKVA ZADA^A SME IZVR[ILE?

Po dva dena bea osudeni (se razbira u~estvuvaj}i i nie Makedoncite) rakovoditelite na NOF i bea internirani vo sibirskite logori.

Ostanatite (zaedno so Grcite koi podocna si gi pribra dr`avata, bidej}i bea Grci po rod), se najdovme niz logorite na svetot frleni vo ideolo{kiot otpad. Tu|incite to~no postapija spored modelot - `rtvata mora da sorabotuva vo interes na tu|ite celi, za totalnoto dorazbivawe na makedonskot jadro. Na iljadnici politemigranti se nude{e "usluga za usluga" ti }e bide{ Bugarin, Grk ili Jugosloven, nie }e ti gi obezbedime site prava na golem borec (se razbira, toa ne va`e{e za site). I rezultatot od seto toa be{e da si go iskodo{ime svojot narod do stepen na anatemisuvawe (Pavle Rakovski, eden od vidnite borci za Makedoncite pod Grcija, po smrtta, ne dobi ni soopstven grob vo tatkovinata Makedonija, tuku be{e zakopan vo tu| grob), na osnova na ideolo{ko-politi~ko stojali{te kade {to pripa|avme vo migot. Zna~i do`iveavme vreme, koe vo politi~kiot `argon se narekuva vreme na staorci.

Od toaga{, pa s# do denes, se pra{uvam: Kakva zada~a sme izvr{ile nie Makedoncite?

Nekoj }e pra{a: A potoa {to stana so site vas?

Pove}eto, ostanavme celi 50 godini nemi nabquduva~i, raska`uvaj}i (pi{uvaj}i) si ja sami istorijata za Egejcite, branej}i se, oplakuvaj}i si gi 20.000 `rtvi sami i vo posledno vreme, sami protestirame protiv navredite od Pangalos na minus 25 stepeni, bez ni eden vardarec. Toa poka`uva deka kako makedonski narod ne sme solidarni vo interes na nacijata, barem kako {to toa go pravat Albancite. Pove}e od jasno e deka definitivno go dobivme kone~niot udar i sme dovedeni da si go koregirame ~uvstvoto na Makedonci vo svojot paso{, ednostavno i so neverojatna lesnotija da napi{eme, deka sme rodeni vo Grcija. Ete, zo{to, ostanuvame zapuleni so u`as vo: kako makedonskata podani~ka sekira e zariena vo makedonskata du{a...

Po is~ituvaweto na ovaa kniga, sepak treba da se slo`ime deka: blagorodnite celi baraa realisti~nost. Fundamentalniot problem e vo toa {to na{iot narod pod Grcija nema{e iskustvo za takvi golemi promeni, no nitu realna mo`nost za voena opcija, odnosno ne mu treba{e voinstvena politika, tuku mu treba{e filozofija za opstojuvawe na pradedovata zemja. Toa be{e vreme na nevreme za Makedoncite pod Grcija, no isto taka e i fakt deka ima{e i takvi lu|e koi donesoa odluki so ogromni katastrofalni posledici, vo integralna smisla; za Makedoncite i za makedonskata nacionalna istorija. A toa poka`uva na neophodnosta od edinstveni kriteriumi za istoriskoto minato na makedonskiot narod.

Tekstot go zavr{iv na 25.12. 1998 godina. Spolaj mu na Gospod, imalo pravina. Eden den po Novata godina (po staro), petok, 14 januari 1999 godina, vo spisanieto "Denes" pro~itav, iako posterioren i pragmati~en, tekst od istori~arot d-r Risto Kirijazovski. Toj lakonski veli: MAKEDONSKATA ISTORIOGRAFIJA E NA VISINA NA SVOJATA ZADA^A i objasnuva:

"...Na primer, makedonskata istoriografija argumentirano ja obelodeni golemata odgovornost na gr~kite i jugoslovenskite komunisti za tragi~nata sudbina na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija po Vtorata svetska vojna. Zatoa taa i konstatira deka, ako se izbegnea stra{nite nastani vo pette povoeni godini, za {to postojeja objektivni uslovi, denes vo egejskiot del na Makedonija }e imavme edno kompaktno makedonsko malcinstvo, vo kompaktna teritorija i }e gi nemavme dene{nite problemi so aktuelnata gr~ka vlast".

Ova najdobro }e go razbere sekoj {to si go izgubi ogni{teto i koj koga bara{e odgovor be{e anatemisan (nakleveten deka go kleveti jugoslovenskoto rakovodstvo na KPJ i na KPG), a eden od niv sum i jas za mojata kniga: " (Samo) `rtvuvaweto na Makedoncite pod Grcija 1994", so koja barav odgovor: Kako i zo{to be{e izmanipuliran i `rtvuvan makedonskiot narod pod Grcija vo Gra|anskata vojna 1945 - 1949 godina (vidi: Kirijazovski: SK. IV-1118 od 8. 4. 1994 godina.).

No, sega }e dobieme odgovor, ako gi izmestime zborovite i ka`eme: ...Lele, kolku zavisela politikata od istori~arot!

No, ovoj istori~ar, so tekstot vo "Denes", me potseti na mislata od SPINOZA:

" Nemoj da se smee{, ne pla~i, nemoj ni da prezira{, tuku razmisluvaj i sfa}aj"

Tokmu taka. Poznato e, deka istori~arot Risto Kirijazovski ima napi{ano dosta trudovi za Gra|anskata vojna vo Grcija i ne bi trebalo da bide zasen~en i vo ova isleduvawe, no i da ne bide sfaten spored ruskata izreka:" Tak skazal na~aqnik! Mol~at i nerasu`dat!", da vidime kako toj do{ol do toa deka:"... makedonskata istoriografija argumentirano ja obelodeni golemata odgovornost na gr~kite i jugoslovenskite komunisti za tragi~nata sudbina na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija po Vtorata svetska vojna."

I sega se postavuva pra{aweto:

1. Kakva odgovornost bi mo`ela da im odredi makedonskata istoriografija na gr~kite i na jugoslovenskite komunisti???!

2. Toga{ kakva istoriska uloga odigra NOF, koj be{e sozdaden od KPJ i uni{ten od KPG???!

Vo vojnite postojat nekoi normi, na primer da ne bidat li~ni, da bidat senarodni, no za nas Makedoncite pod Grcija koja preku NOF e pretstavena kako revolucija, pa duri i prodol`enie na tradiciite na Ilinden, e besmisleno talkawe niz istorijata i pothranuvawe na nepotrebni iluzii. Pove}e od jasno e deka Makedoncite pod Grcija bea zalog vo taa vojna i KPG i KPJ imaa monopol sproveduvan preku NOF.

Iako, po molk od polovina vek za po~it se iznesenite istoriski fakti od d-r Risto Kirjazovski vo rubrikata "Pogledi i mislewa" vo vesnikot "Nova Makedonija" od 10 januari 1995 godina vo napisot: "Golemite gi izneverija o~ekuvawata na Makedoncite" i vo svojot feqton: "Ozakonuvawe na nasilstvoto protiv Makedoncite vo Grcija po Vtorata svetska vojna", do 18 januari 1995 god.

Toj kako istori~ar, iznese takvi relevantni istoriski nepobitni fakti {to nedvosmisleno se vo nastanuvaweto na genocidot nad Makedoncite pod Grcija i so toa gi urna re`imo~uvarskite iluzii na samouverenite ideologizirani "lideri" i poka`a deka, navistina, ne postojat golemi, nepoznati za istorijata na "Egejcite" i sekoj patalec od toa vreme }e mo`e da oceni; dali za nas, Makedoncite, pod Grcija, Gra|anskata vojna be{e neminovna ili bezumie!

Edvar Halet Kar, vo svojata kniga "[to e istorija" veli: "Faktite zboruvaat samo toga{ koga istori~arot }e gi povika: toj e onoj {to odlu~uva na koi fakti }e im dade zbor i po koj red i vo koj kontekst".

Ete navistina, na eden koncizen i sublimiran na~in, toa go stori i na{iot istori~ar Kirjazovski, iznesuvaj}i gi pojdovnite strate{ki celi na Gra|anskata vojna, napravi izvesna dekontaminacija na ideolo{kiot aktivizam i nivnite akteri. Toj veli: "Vo april 1946 god., Zaharijadis (generalen sekretar na KPG) se sretna so Stalin i so Tito, koi ja odobrija (Gra|anskata vojna) taa odluka na KPG i vetija sestrana pomo{". Ponatamu toj veli: "Vo egejskiot del na Makedonija, nadvor i nezavisno od KPG, a pod vlijanie na KPJ-KPM, dejstvuva{e silno makedonsko nacionalno - osloboditelno dvi`ewe predvodeno od NOF koe, vo soglasnost so dogovorot me|u Tito i Zaharijadis, vo oktomvri 1946 god., pomina pod neposredno rakovodstvo na KPG". [to zna~i, politi~kite i voenite stratezi na Gra|anskata vojna bile Zaharidis, Tito i Stalin. Ne treba da imame nikakva aporija vo iznesenoto na istori~arot Kirjazovski. Toj, sigurno, so ~uvstvo na profesionalen poriv, preku svojata specifi~na funkcija na istra`uvaweto, a toa se gleda od sentencata na tekstot i, najverojatno, bil soo~en so lista od relevantni pri~ini no, vospostavuvaj}i hierarhija, go utvrdil zaemniot odnos na pri~inite i kako fundementalna pri~ina za Gra|anskata vojna (1945-1949) gi poso~i ovie li~nosti na Komunisti~koto dvi`ewe.

Nie, vo poluvekovnoto minato se nosevme so nekakvo zadovolstvo od izjavite na toga{nite politi~ari (stratezi) i se odnesuva{e na li~niot stav i promenite na politi~kata scena, za {to duri i nau~nite standardi (instituciite) im bile prilagoduvani na tie potrebi za polesno da manipuliraat so nas, a mo`ebi toa se dol`e{e na toa {to ne sme imale (ne sakaa da imame) so niv nikakov sojuz, tuku samo da go prifa}ame nivniot status, bez da barame ispolnuvawe na na{ite nacionalni interesi.

So respekt kon sekoj obid da se sozdade ambient za realno rasvetluvawe na site temni damki i za trezveno vrednuvawe na istoriskite fakti i so toa da se prekine so ponatamo{noto pothranuvawe na na{ite istoriski nesre}i, od golema korist se i faktite {to ni gi nudi knigata: "Jugoslovenskiot komunizam i makedonskoto pra{awe", od amerikanskite avtori: Stiv E. Palmer i Robert R. King. Vo glavata 7 - "Kontinuiran interes za Egejska i Pirinska Makedonija" na stranica 125 se veli:

"KPJ bila pretpazliva vo svoeto dejstvuvawe za prisoedinuvawe na Egejska Makedonija. Me|utoa, koga KPJ cvrsto zastana na vlast, pra{aweto za obedinuvawe na Egejska Makedonija bilo o`iveano. Vo sredinata na 1945 godina, vo statiite {to se pe~atele vo jugoslovenskiot pe~at se oplakuvale "neizdr`livata situacija" na Makedoncite vo Grcija koi stenkale pod "terorot na gr~kite {ovinisti" i za koi{to se velelo deka podgotvuvaat "orgii vo kraen bes" (40), ("Borba", 19 juni 1945 god.).

Govorej}i vo Skopje vo oktomvri, Tito ja potvrdil tezata deka Jugoslavija nikoga{ nema da mu go ospori pravoto na makedonskiot narod da se obedini (41), (Josip Broz Tito, "Izgradwa nove Jugoslavije" 1, str. 158). Sosema prirodno, KPG ~inela s# {to bilo vo nejzina mo} da go namali znaeweto na makedonskoto pra{awe.

Podgotvuvaj}i ja slednata faza na Gra|anskata vojna vo Grcija, Nikos Zaharijadis, generalniot sekretar na Partijata, vo po~etokot na proletta 1946 god. gi posetil Belgrad i Praga. Dodeka gr~kite komunisti se podgotvile, KPJ pridonesla kon razjasnuvawe na svoite celi so toa {to "Borba" na svojata prva stranica objavila edna karta na Egejska Makedonija, na koja{to bile poka`ani "etni~kite granici" na Makedonija, vo koi{to bile vklu~eni Solun i golem del od Severna Grcija. Vo statijata {to bila pe~atena zaedno so kartata se oplakuvala sudbinata na "nad 250.000 Makedonci vo Grcija". "Gr~kite reakcionerni krugovi imaa re{eno da gi uni{tat". Gr~kite Makedonci se borele vo gr~kite partizanski edinici za svoeto osloboduvawe - prodol`uvala statijata - i tie go zaslu`ile pravoto na samoopredeluvawe i obedinuvawe so nivnite bra}a vo NR Makedonija. Statijata zavr{uvala so zakanata deka Jugoslavija "ne mo`ela da ostane ramnodu{na kon uni{tuvaweto na na{eto naselenie vo Grcija" (42), ("Borba", 26 avgust, 1946 god.).