Golem broj pri~ini za prekin na bremenosta ABORTUSOT RIZIK ZA SEKOJA @ENA Pi{uva: Mileva LAZOVA
V o uslovi koga sovremenata medicina do`ivuva zenit vo svojot razvoj, za `al, kaj naselenieto vo na{ava dr`ava s# u{te nesakanata bremenost i abortusot pretstavuvaat tabu-tema. Ne e nasekade poznato deka planiraweto na semejstvoto e eden od najdobrite na~ini za podobruvawe na zdravjeto na `enata i na deteto, a postojat mnogu sigurni i prifatlivi na~ini da se izbegne zabremenuvaweto. ^estopati, mnogu `eni zaboravaat na golemiot broj kontraceptivni sredstva, rizikuvaat da zabremenat i dokolku dojde do toa, s# po~esto, prekrasnoto ~uvstvo na maj~instvo go zamenuvaat so neizvesnost, abortus, i {to potoa?Sekoja mlada `ena, koja }e se odlu~i na abortus, treba sekoga{ da go ima na um toa deka vo nea ima edna iskra na `ivot, na edno malo su{testvo. Abortusot i pokraj site preventivni merki koi se prezemaat mo`e da donese i komlikacii. Bi trebalo `enata malku pove}e da razmisli, pred da se odlu~i za takov ~in, bidej}i toj ostava beleg vo nejzinata svest, se javuva gri`a na sovest, ne ja ostava ramnodu{na, a voedno tuka postoi i rizikot koga }e saka vo idnina da ima sopstveno dete, poradi nastanatite komplikacii od abortusot, nikoga{ pove}e da ne mo`e da zabremeni. Prekinot na bremenosta kaj nas ne e retka pojava. Seksualnata revolucija vo 60 - 70 godini, kako i sovremenoto `iveewe, predizvikuvaat mladite lica mnogu rano da stapat vo seksualni odnosi, vo 13, 14, 15 godina. Podatokot deka 80 % od abortusite se vr{at na maloletni `enski lica, zagri`uva, no i opomenuva. Kaj maloletnite devojki se javuva strav, sram da im se doverat na svoite roditeli za nivnata bremenost, zatoa {to kaj pove}eto semejstva toa e zabraneta tema za razgovor, i poradi toa, tie se odlu~uvaat na taen abortus, sakaj}i da ja izbegnat semejnata raspravija. Op{to zemeno, ginikolozite se protiv abortusot, so isklu~ok na tie abortusi koi se izvr{eni od medicinski pri~ini. Sekoja `ena treba da se potrudi dovolno da se informira za da se za{titi od nesakana bremenost. Ginikologot d-r Bituqanu, bi sakal da se realizira negovata zamisla za pogolema edukacija, zapoznavawe na `enskata i ma{kata populacija (koi isto taka podednakvo se odgovorni za nastanatata bremenost) , a osobeno mladite vo srednite {koli, so sredstvata za kontracepcija. Vo na{ata zemja abortusot e legaliziran i mo`e vrz osnova na barawe na bremenata `ena da se napravi do desetata nedela na bremenosta. Spored zakonskite propisi abortusot mo`e da se izvr{i vo bolni~ki uslovi so medikamentozna za{tita od rakata na specijalist po ginikologija i aku{erstvo. Legaliziraweto na abortusot, seksualnata revolucija, ranoto po~nuvawe na seksualen `ivot, zadocnetoto stapuvawe vo brak i planiraweto na prvoto dete, dovele do zgolemuvawe na brojot na legalnite prekini na bremenost. Mo`ebi edinstvenata dobra strana na legaliziraweto na abortusot e drasti~noto namaluvawe na kriminalnite i nestru~ni na~ini, a so toa se namaluvaat komlikaciite i smrtnosta kaj trudnicite kako posledica na kriminalniot abortus. Inaku, medicinski ka`ano, abortusot pretstavuva otfrlawe ili odvojuvawe na oplodenoto jajce do 28 - ta nedela od bremenosta. Abortusot mo`e da se klasificira kako: ve}e spomenatite - legelen i kriminalen, potoa spontan - nepredizvikan, slu~aen, namerno predizvikan abortus, zakonski opravdan i abortus izvr{en od medicinski pri~ini. Pri~inite za abortus se pove}e, me|u koi i materijalnata, ekonomska pri~ina, religijata, `elbata na eden mlad par da postigne uspe{na kariera, a dokolku se rodi deteto toa bi im bilo pre~ka vo ostvaruvawe na taa cel. No, treba da znaat deka deteto ne treba nikoga{ da se smeta za pre~ka, zatoa {to toa e najgolemiot uspeh i najgolemoto bogatstvo na sekoj mlad bra~en par. |
|