FAKULTETOT E POTREBA NA GRADITELITE NA MAKEDONIJA

TAN^EV: Sekako deka sekoja nagrada, sekoe priznanie koga }e se dodeli nekomu, pred s#, deluva prijatno, se prifa}a so simpatii. Sekako deka i nie bevme radosni {to ni e dodelena ovaa nagrada, ova najvisoko priznanie. Nagradata dojde kako priznanie na site uspesi koi Grade`niot fakultet gi ima ostvareno dosega, po~nuvaj}i od 1950 godina pa navamu, kako vo svoeto transformirawe, osamostojuvawe, taka i vo u~estvoto vo aplikativnata rabota vo site zna~ajni objekti.

TAN^EV: Iako taa neizvesnost okolu dobivaweto na nagradata postoi do posledniot moment, objektivno govorej}i, nie sepak ja o~ekuvavme ovaa nagrada, najmnogu zaradi toa {to godinava zaokru`uvame eden period od okolu polovina vek postoewe na Grade`niot fakultet.

TAN^EV: Kako prvo, mislam deka dostignuvawe e i samoto formirawe na ovoj fakultet vo 1949 godina koga postoela taa golema potreba od grade`ni in`eneri vo dr`avata. Malku kadri postoele vo toa vreme i istite bile obrazovani nadvor od Makedonija. Vo tie te{ki uslovi, prakti~no postoele samo nekolku afirmirani lu|e raspolo`livi za da se vklu~at vo toj proces. Zna~i, postoela edna nasu{na potreba za novi kadri. So pomo{ na ve}e afirmirani, specijalizirani kadri od drugite republiki, se formira Grade`niot fakultet vo Skopje i toa e na nekoj na~in prvoto dostignuvawe. Ponatamu, za sledno dostignuvawe e i toa {to Fakultetot u{te od prvite godini po formiraweto, pokraj vo nastavnata dejnost, se vklu~il i vo nau~nata i primenuva~kata rabota vo Republikata. Ottuka, podocna se formiraa i proizlegoa istra`uva~ki i proektantski organizacii {to rabotat vo praktikata. Za ostanatite dostignuvawa te{ko e da se govori bidej}i Grade`niot fakultet ve}e 50 godini kontinuirano raboti vo trite svoi dejnosti: obrazovna, nau~na i aplikativna taka {to vo site periodi ima soodvetni ostvaruvawa na poleto na naukata i na primenuva~kata dejnost.

TAN^EV: Normalno e da pretstavuva stimul, bidej}i grade`ni{tvoto e vo kriza vo poslednava decenija. Makedonskata grade`na operativa be{e dimenzionirana da raboti na prostorot na celata nekoga{na Jugoslavija. Makedoncite, po tradicija, se dobri i poznati graditeli. Me|utoa, taa kriza se odrazi i ovde, na Fakultetot, iako toj e vklu~en vo obrazovniot sistem, bidej}i Fakultetot bez grade`nata operativa, bez proektantskite organizacii, sam za sebe, ne pretstavuva ni{to. Na{ata rabota sekoga{ bila povrzana so rabotata na celoto grade`ni{tvo. Vo taa smisla, sigurno deka pretstavuva stimul za ponatamo{na rabota. Nie ve}e planirame da go izvr{ime ona {to e tendencija na celiot Univerzitet, t.e. da se sovremeniziraat nastavnite planovi i programi so cel {to pove}e da se pribli`ime kon evropskite, pa i svetskite, nastavni planovi i programi, da im ovozmo`at na istite sovremena nastava koja }e bide ceneta isto kako i evropskata. Vo taa smisla, sakame da se dobli`ime do na~inot na rabota, do nastavnite planovi i programi {to e mo`no poblisku do evropskite univerziteti.

Dali so ovaa nagrada Grade`niot fakultet, vo sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie, paralelno pravi i nekoi obidi za ~ekor ponapred vo nostrifikacijata na na{ite diplomi nadvor od Makedonija?

TAN^EV: Fakt e deka na{ite diplomirani grade`nici se ceneti {irum svetot. Imame soznanija deka dobar del od onie koi zaminale, duri i vo prekuokeanski zemji, dobro kotirat vo tie sredini. Me|u niv imame i takvi koi tamu magistriraat i doktoriraat. Toa dovolno govori deka na{ite diplomi se dobro prifateni. Me|utoa, generelno, koga stanuva zbor za nostrifikacijata, toa pra{awe treba da go re{i dr`avata na soodvetno nivo so drugite dr`avi, preku odredeni dogovori za me|usebno priznavawe i nostrifikacija na diplomite.

TAN^EV: Na{ite studenti ve}e koristat razni formi na razmena na studenti preku soodvetni organizacii i tie se, kolku {to znam jas, dobro prifateni vo zemjite kade {to odat da zavr{at odredena praktika. So taa razmena na studenti, i vo Makedonija i na Grade`niot fakultet doa|aat studenti od drugi zemji. Imame soznanie deka duri odredeni na{i studenti gi prodol`uvaat studii vo stranstvo i istite, tamu, se dobro prifateni.

TAN^EV: Vo tehnikata ovie raboti pote{ko nao|aat po~va za razvoj, za{to tehnikata otsekoga{ barala mnogu anga`irawe. Tehnikata e taa koja bara cvrsta rabota, bara dolgo sedewe nad masa, nad proekti, nad presmetuvawa koi mnogu ~esto ne izleguvale kako {to treba.Obi~no vo tehni~kite fakulteti, vklu~uvaj}i go tuka i na{iot fakultet, bile vo golema mera nadvor od nekoe podirektno vlijanie na politi~kite struewa vo Makedonija. Moe mislewe, a toa najverojatno go imaat i pove}eto lu|e na Grade`niot fakultet, e deka nie ovde nemame mnogu vreme za politika, za ona {to e na{e sekojdnevno politi~ko razmisluvawe. Smetam deka Univerzitetot kako avtonomna institucija, sekako i fakultetite vo tie ramki, treba {to pomalku da se zanimavaat so politika, da bidat {to e mo`no pomalku involvirani vo politikata, iako toa od svoja strana ne zna~i totalno isklu~uvawe, bidej}i istite treba da gi sledat nastanite vo op{testvoto, vklu~uvaj}i gi i politi~kite nastani, za da mo`at preku svoeto deluvawe pozitivno da pridonesat na toj plan.

TAN^EV: Prvo planirame da gi sovremenizirame nastavnite planovi i programi, bidej}i vo poslednite desetina godini, istite ne ni se menuvani. Se razbira deka nau~nata misla postojano se razviva. Nie gi vnesuvame novite soznanija vo ramkite na ovie nastavni planovi i programi koi gi imame. Me|utoa, za da se dobie poefikasno studirawe, za da se ovozmo`i pogolema proodnost, razmena na kadri, planot ni e da gi promenime i osovremenime nastavnite planovi i programi. Ponatamu, na nau~en plan, smetame {to pove}e da se vklu~ime vo sorabotkata za izrabotuvawe proekti so univerziteti od drugi dr`avi. Dosega sme imale takvi proekti, no sepak ni nedostasuvaat vo pogolema mera, bideja}i bevme tuka, rabotevme vo na{ata zemja. Se razbira deka tuka e i primenuva~kata t.e. aplikativnata dejnost koja i ponatamu mislime da ja razvivame, bidej}i istata e sostaven del na celokupnoto na{e rabotewe od osnovaweto, pa s# do sega, zo{to ne mo`e da se zamisli da obrazuvame kadri vo grade`ni{tvoto, a tie, samite, da ne u~estvuvaat vo site pova`ni proekti i planovi koi se izveduvaat vo Makedonija. Na toj plan pretendirame kon u{te podobra sorabotka i unapreduvawe na odnosite so organizaciite koi ni se srodni, nadvor od Fakultetot.