DEKADA [TO DOA\A: REZIME

Osnovniot globalen politi~ki trend }e prodol`i da bide koalicijata formirana so namera da ja zauzda i kontrolira edinstvenata svetska sila SAD. Ova e del od procesot na sozdavawe ekvilibrium vo me|unarodniot sistem. Otkako zakanite za pridru`uvawe kon antiamerikanskata koalicija }e bidat iskoristeni kako obid da se izvle~at koncesii od SAD, nie o~ekuvame me|unarodnata situacija da bide kompleksna, fluidna i raste~ki opasna vo tekot na dekadata. Osnovniot globalen ekonomski trend }e bide svoevidna intenzifikacija na desinhornizacijata pome|u regionite. Sekoj region i mnogu dr`avi }e operiraat vrz sopstvenite, zatvoreni biznis ciklusi! Ova }e gi raspar~i multinacionalnite ekonomski entiteti, kako {to e MMF i }e vodi kon sozdavawe na regionaleni entiteti. Ovoj ekonomski pravec }e go intenzivira politi~kiot proces {to e objasnet podolu.

SAD }e prodol`at so sopstvenata ekonomska ekspanzija s# do sredinata na dekadata ili podocna. Me|utoa, izgleda deka e razumno da se o~ekuva edna kratka, ostra recesija na nekoi poliwa za vreme na ekspanzijata. Kako i prethodnite "daunturns" otkako zapo~na ekspanzijata vo 1982 godina, ova nema da go popre~i osnovniot trend. Nie smetame deka ekspanzijata na SAD }e se soo~i so seriozni problemi nekade po 2005 i pred 2010 godina. Ova }e bide predizvikano, kako i ekspanzijata, od demografskite promeni. Kako {to povoenata "bebi bum" generacija sozreva, taa zapo~nuva so likvidacijata, odnosno proda`bata na finansiskata i nedvi`nata sopstvenost.

Amerikanskata politika }e bide definirana raste~ki so pogre{ni potezi koi }e gi podelat protekcionizmot i slobodnata trgovija. Kako {to ekonomijata }e slabee kon krajot na dekadata, s# ponaglaseno }e dominiraat sentimentite na protekcionizmot, definiraj}i gi vnatre{nata i nadvore{nata politika.

Nie ne gledame nekakva fundamentalna redefinicija na evropskite osnovni politi~ki institucii vo slednata dekada. Me|utoa, golem problem }e bide vra}aweto na ruskata sila kon polskite granici i `elbite na ostatokot na Evropa i SAD da ja spodelat optovarenosta (bremeto) na odbranata so Germanija. Evropa }e bide nasilno podelena pome|u nesakaweto da go prezeme vrz sebe bremeto na masovna odbrana i stravot od zgolemuvaweto na voenata sila na Germanija za da se odbrani samata sebe. Evropskite institucii bi trebalo da mo`at da ja odr`at tenzijata do pred krajot na dekadata, bidej}i zakanata na Rusija nema da se materijalizira vedna{.

Evropskata monetarna unija }e bide testirana so toa {to desinhroniziranite evropski ekonomii }e si odat po svojot pat, so toa {to }e se vklu~at novi, celosno sinhronizirani ekonomii. So ogled na dadenite divergencii vo evropskite ekonomski krugovi te{ko e da se zamisli kako edinstvenata seevropska monetarna politika }e mo`e da se odr`i. Nie o~ekuvame povlekuvawe na dr`avi od Evropskata monetarna unija kako {to napreduva dekadata. Evropskite institucii i politi~ki i ekonomski }e se najdat pod golem stres i }e se karaat.

Azija vo celost prodol`uva da bide vo golem nadolen trend. Presvrtite nagore }e se gledaat samo kako otskoknuvawa vnatre vo osnovniot trend, }e bide potrebna edna cela generacija za da gi re{i zacrtanite problemi koi gi ti{tat pogolemite aziski ekonomii. Nekoi ekonomii, kako onie na Singapur i Ju`na Koreja, }e napreduvaat podobro od drugite. No, dvete najva`ni ekonomii, na Kina i na Japonija, ne gi imaat konfrontirano sopstvenite osnovni slabosti i ne mo`at da se oporavat s# dodeka ne go napravat toa. Kina se soo~uva so golemi vnatre{ni predizvici. Raste~kite o~ekuvawa, predizvikani od rastot na izminatata generacija, se udrija vo cvrst yid. Edinstveno, odr`uvaweto na ona {to be{e postignato e somnitelen ekonomski predizvik za Kina. O~ekuvawata }e se svrtat kon razo~aruvawe i toa razo~aruvawe nema da pomogne, no }e sozdade politi~ki tenzii. Peking ve}e ja transformira politi~kata atmosfera vo Kina za da go kontrolira nemirot. Me|utoa, spored na{e mislewe, situacijata vo Kina vo tekot na dekadata, e premnogu eksplozivna za da se kontrolira. Regionalnite i klasnite tenzii }e ja podelat gradbata na kineskoto op{testvo i politika. Nie ne o~ekuvame centarot da se odr`i.

Japonija se soo~uva so te{ka idnina. Interno, taa pati od nejzinite sopstveni krizi na nerealizirani o~ekuvawa. Nadvore{no, taa e neizbe`en lider na Azija koj s# pove}e si gi gleda interesite kako se oddale~i od ostatokot na svetot i SAD. Japonija e krajno uporna da go prifati liderstvoto vo Azija, a Azija e krajno uporna da go prifati liderstvoto na Japonija. Kako i da e, kako {to generacijata sozreva, mlade{kite ekonomski o~ekuvawa ne bea ostvareni - izrasnuva druga koja{to znae samo za ekonomska stagancija i ima malku kontakti so istorijata na me|unarodnata pasivnost i pacifizmot na Japonija, nie o~ekuvame edna golema politi~ka transformacija na Japonija. Japonija ve}e tro{i pove}e pari za odbranata od koja i da e druga zemja vo svetot, osven SAD i Rusija, i }e si go zazeme svoeto mesto na globalnata scena vo dekadata {to doa|a, doveduvaj}i gi SAD vo nezgodna situacija.

Ekonomskiot liberalizam vo Rusija katastrofalno propadna. Gore~ki problem vo Rusija denes e kako da se vratat ukradenite milijardi koi se nao|aat vo racete na oligarhijata i da se zapre kradeweto. Dali aktuelniot sistem }e se spravi so ovoj problem, }e odlu~i ako politi~kiot liberalizam ja pre`ivee smrtta na ekonomskiot liberazliam? Nie ne mislevme taka. Premierot Vladimir Putin ima misija da go postigne ova. Ako ne uspee toj ili pak negoviot naslednik, }e se ostavi prostor za sozdavawe na eden brutalen re`im, proizveden so cel da ja prezeme Rusija od racete na oligarhijata i "zapadwacite". Eden glaven del od taa kampawa }e bide barawato za vra}awe na imperijata na Moskva vo celosna merka, kako vo porane{niot Sovetski Sojuz. Toj proces }e zafati cela edna generacija za da se kompletira i }e ja konzumira ruskata energija vo eden ciklus na nemiri dol` nejzinite granici. Krizite na Baltikot, Ukraina, Kavkaz i Centralna Azija mo`at da se o~ekuvaat za vreme na ovaa dekada.

O~ekuvame Bliskiot Istok da bide, vo edna kusa pauza (zastoj), miroqubiva oaza ili najmalku tolku miroqubiva kolku {to toj otsekoga{ bil. Premestuvaweto na konfliktot na golemite sili kon sever i severozapad od Turcija }e otstrani nekoi tenzii od regionot. Tamu sekako deka }e postoi tenzijata vnatre, vo arapskite dr`avi. Edna generacija na lideri koi dominiraat so regionot od 1970-tite godini navamu }e ja napu{tat scenata vo slednata dekada. Ovaa bitka }e zazeme razli~ni tokovi vo razli~ni dr`avi i }e treba da pominat godini za da se razjasni situacijata. Me|utoa, eden va`en faktor }e bide nepostoeweto na interes na golemite sili vo regionot, vo sporedba so prethodnite generacii. Toa zna~i deka vnatre{nite sili }e go oblikuvaat regionot, mnogu pove}e od koga i da e porano po padot na Otomanskata Imperija.

Latinska Amerika kako i drugite delovi od svetot ima{e edno intezivno koketirawe so slobodniot pazar. Nekoi delovi od Latinska Amerika i nekoi op{testveni sektori se povlekuvaat. Opozicijata ne doa|a samo od poniskite klasi koi se gledaat sebesi kako `rtvi na pazarnite sili. Elitata koja te{ko izleguva na kraj so konkurencijata na stranskite kompanii ima isto taka seriozni somnevawa za privatizacijata i otvoraweto na pazarot. Nie go gledame povtornoto voskresnuvawe na latinoamerikanskata levica, isto taka kako i nacionalizmot na desnicata. Vo isto vreme, rastot na cenite na stokite, sozrevaweto na investiciite i demografskite promeni, seto toa zaedno mu odgovara na latinoamerikanskiot raste`. Pra{awe }e bide kolku daleku }e odat silite {to deluvaat protiv globalizacijata i slobodniot pazar. Nastanite vo Kolumbija seriozno gi zagrozuvaat sosednite dr`avi. Najva`na e Venecuela, kade {to Hugo ^avez vodi populisti~ko restruktuirawe na ekonomskiot sistem na dr`avata. So porastot na cenite na naftata se podobruva i ekonomskata situacija na Venecuela. Me|utoa kolumbiskite lordovi na drogata, vo edna o~ajni~ka bitka so meksikanskite lordovi na drogata za kontrola na pazarot vo SAD, baraat itno bezbeden pat do SAD koj nema da pominuva niz Meksiko ili niz oblast koja e kontrolirana od voenite sili i na SAD.

Poradi toa, tie nastoj~ivo se fokusiraat na Venecuela kako dr`ava za pretovar na drogata. Raste~kiot pritisok vrz Venecuela, dr`ava koja e od golem strategiski interes za SAD, gi zgolemuva {ansite za ekspanzija na amerikanskata intervencija pove}e otkolku {to e ve}e slu~aj so Kolumbija. Severnata vrska na Latinska Amerika, vklu~uvaj}i ja i Panama e potencijalno eksplozivna. Isto taka, potencijalna e ekspanzijata vo Meksiko, kade {to efektite od ogromni sumi na pari od drogata vrz politi~kiot sistem mo`e da ja destabilizira zemjata, povtorno, so neminovnoto involvirawe na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.

Nie ne predviduvame su{tinsko podobruvawe na Podsaharska Afrika. Edna bes{avna mre`a na konflikti koja trgnuva od Rogot na Afrika, pa s# do oblasta Kaprivi i ponatamu e dominantniot motiv. Edinstveniot samoniknat bedem protiv ovie konfliti se Nigerija i Ju`na Afrika. Nigerija e vojni~ki anga`irana vo odr`uvaweto na redot vo taa dr`ava i ima samo nekolku sredstva za nadminuvawe na toa. Ju`na Afrika ima sredstva, no uspe{no se bori so nevozmo`nite te{kotii na ogromnite promeni vo re`imot i so sproveduvaweto na politikata posle Mendela. Taka, ovie dve afrikanski dr`avi, koi se nao|aat vo sostojba na nametnuvawe red poredok, ne se vo sostojba da go storat toa. Nie gledame mala nade` vo druga vnatre{na stabilizacija. Nabquduva~ite otstrana, kako SAD ili evropskite kolonijalni sili, se dlaboko nezainteresirani vo tro{ewe na potrebnata energija za stabilizacija na Afrika.

Edinstveni zainteresirani sili se multinacionalnite korporacii, vklu~eni vo eksploatacijata na rudnite bogatstva na Afrika. Nie o~ekuvame da vidime intenzivirawe na ve}e postoe~kiot obrazec po koj privatni armii, finansirani od multinacionalnite kompanii ili vladi koi se nao|aat pod ogromno vlijanie ili kontrolirani od niv, }e obezbedat stabilnost za multinacionalnite kompanii. Ova }e ja intenzivira nestabilnosta vo oblastite koi ne se od interes za multinacinalnite kompanii, kako i sozdavaweto na ostrovi na stabilnost kade {to multinacionalnite kompanii imaat interes. Na kratko, se pojavuvaat obrasci na pojava na rekolonizacija vo koja samoniknatite politi~ki interesi se mo{ne slo`eni. Ova }e se intezivira vo dekadata {to doa|a.