Nau~en sobir vo MANU
"ISTORIJATA NA KULTURATA NA MAKEDONIJA"
Podgotvila: Aneta POPANTOSKA
V
Organizacioniot odbor se sostoe{e od: akad. Georgi Stardelov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Krum Tomovski, akad. Cvetan Grozdanov, akad. Bla`e Ristovski, akad. Ante Popovski, prof. d-r Kiril Temkov, prof. d-r Dragoslav Ortakov, porf. d-r otec Stefan Sanxakovski.
Sobirot go otvori rakovoditelot na makroproektot, akademikot Georgi Stardelov so referatot Istorija na ideite na po~vata na Makedonija, a akademik Petar Ilievski govore{e za istoriskiot osvrt vrz idejata za ramnopravnost na jazicite. Potoa sleduvaa referatite na d-r Vitomir Mitevski Korenite i zna~eweto na idejata na S. Prli~ev za sozdavawe na op{toslovenski jazik, prof. d-r Vera Georgieva Misti~ko - filozofskite idei vo pravoslavnata tradicija, d-r Ivan Xeparovski Kategorijata vreme vo makedonskoto estetsko iskustvo. Profesorot d-r otec Stefan Sanxakovski }e zboruva na tema Prosvetitelstvoto - bazi~na ideja na makedonskata srednovekovna kultura, d-r Tanas Vr`inovski se pretstavi so temata Vo potraga po mitovi, m-r Nikos ^au{idis so Dualizmot vo religiite na po~vata na Makedonija, a d-r Elica Maneva svoeto izlagawe go ima{e na tema Tezi za karakterot na teatarot vo srednovekovniot prosek. Za ontologijata na praznicite be{e naslovot na referatot na igumenot Metodij Zlatanov, a potoa sleduvaa izlagawata na d-r Kica B. Kolbe Kritikata na "mudrosta na Elinite" vo bogoslovieto na sv. Grigorij Panama i prof. d-r Sotir Golabovski so Isihazmot vo tvore{tvoto na Sv. Joakim Kukuzel. Prviot del od Sobirot zavr{i so izlagaweto na ass. m-r Bojan Ortakov koj govore{e za Aristotelovoto nasledstvo vo makedonskiot duhovno - muzi~ki prostor od vremeto na Sv. Jovan Kukuzel.
Pretsedava~i na vtoriot del od Sobirot bea akad. Georgi Stardelov i akad. Petar Hr. Ilievski. Vo ovoj del so svoi referati se pretstavija 16 makedonski nau~nici me|u koi Bla`e Ristovski Federativnata/konfederativnata ideja vo Makedonija vo
XIX i XX vek, prof. d-r Boris Petkovski Likovnite idei na makedonskite likovni umetnici, d-r Eleonora Petrova Idejata za ekumenata i nejzinata istorisko - filosofska podloga, prof. d-r Ferid Muhi} Dimitar Hristov \uzelov i Hans - Georg Gadamer. D-r Aleksandar Prokopiev svoe izlagawe ima{e na tema Eden imatolo{ki obid - slikata na drugiot (stranecot) vo makedonskata proza vo osumdesettite, a d-r Ermis Lafazanovski govore{e za fundamentalnite kategorii na makedonskata folklorna misla. Idejata za "ubivawe na starcite" kako motiv vo turskite prikazni vo Republika Makedonija be{e naslovot na referatot na d-r Sevim Pili~kova, d-r Jelena Lu`ina se pretstavi so temata Ideja vo zarodi{: Balkanska teatarska sfera, a Stoj~e To{evski zboruva{e za ostvaruvawata na individualnite tvorci vo Makedonija. Potoa sleduvaa izlagawata na prof. d-r Violeta Panzova Hegel kako povod: Filozovskite problesoci na Racin, d-r Mirko \o{evski [ahovskata igra kako klu~ za ontolo{kata struktura na kosmosot, m-r Kokan Gr~ev Nacionalniot stil vo makedonskata arhitektura na XIX i XX vek - teoriski i metodolo{ki aspekti, a ing. arh. Viktorija Pop Stefanija govore{e za arhitektoni~nosta na pravoslavniot hram na po~vata na Makedonija. Posledni na Sobirot govorea d-r Neboj{a Vili} Tretiraweto na izvornosta - tri pristapi, arh. Van|el Bo`inovski Ku}a - nebo, levitacija kako vode~ki princip vo makedonskata arhitektonska misla od neolitot do denes i m-r Emil Aleksiev so referatot Idejniot univerzum na Dimitar Kondovski. Po izlagawata na site u~esnici sleduva{e nau~na diskusija.