Vo HEC "[piqe", vo tekot na minatata godina, proizvedeni se nad 320 milioni kilovat ~asovi elektri~na energija, {to pretstavuva 50 nasto pove}e od planiranoto.

Vo momentov, vo akumulacijata na Debarskoto Ezero, ima voda za proizvodstvo na nad 30 milioni kilovat ~asovi elektri~na energija.

Minatata godina, vo HEC "[piqe", be{e izvr{ena revitalizacija na trite agregati, so {to mo}nosta e zgolemena za 18 megavati. Za revitalizacijata bea investirani nad pet milioni germanski marki, sredstva na "Elektrostopanstvo na Makedonija".

Porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija, Kiro Gligorov, zaedno so pretsedatelot na Republika Slovenija, Milan Ku~an, na 3. 1. 2000 godina vo Redakcijata na qubqansko "Delo", na sve~en na~in bea proglaseni za najpopularni li~nosti vo svetot i vo Republika Slovenija.

Ova presti`no priznanie porane{niot pretsedatel Gligorov godinava go dobiva po pretsedatelot na SAD, Bil Klinton, sojuzniot kancelar na Germanija, Helmut Kol, papata Pavle II i drugi, dodeka pretsedatelot na Republika Slovenija, Milan Ku~an e nositel na ova priznanie nekolku godini. Vo prisustvo na golem broj prijateli na qubqansko "Delo", pretstavnici na Vladata i na Sobranieto na Republika Slovenija, ambasadori, kulturni, nau~ni i javni rabotnici i direktori na najgolemite stopanski organizacii vo Republikata, na gospodata Kiro Gligorov i Milan Ku~an ovie priznanija im gi vra~i glavniot urednik na qubqansko "Delo", Mitja Mer{ol.

Vo pozdravnoto obra}awe na urednikot Mitja Mer{ol, me|u drugoto se istaknuva: "Dr`avnikot, koj so svojata smirenost, mudrost i iskustvo vo najgolema i re{ava~ka merka pridonese negovata dr`ava, ve}e od samiot po~etok na svojata samostojnost da go izbegne prolevaweto na krv, i toa vo vreme koga prakti~no vo seta nekoga{na Jugoslavija divee{e vojna, toj dr`avnik, do neodamna pretsedatel na Republika Makedonija e deneska me|u nas. ^est mi e {to mo`am tuka da go pozdravam g. Kiro Gligorov so negovata sopruga. Pretsedatelot Gligorov i pokraj golemite stopanski i drugi te{kotii, uspea da go so~uva edinstvoto na Makedonija, a so toa pridonese voenata kriza da ne se ra{iri u{te pove}e vo Jugoisto~na Evropa. So dosledna politika na ekvidistanca kon site sosedi, Srbija, Grcija, Albanija, Bugarija onevozmo`i da dojde do raspar~uvawe na Makedonija".

Porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija, Kiro Gligorov ja poseti i Ambasadata na Republika Makedonija vo Slovenija.

Toj, pretpladneto ostvari sredba so pretsedatelot na Republika Slovenija, Milan Ku~an vo negoviot Kabinet. Vo razgovorot bea razmeneti mislewa za aktuelnite sostojbi vo dvete republiki, kako i na Balkanot i vo po{irokiot region, soop{ti Kabinetot na porane{niot pretsedatel na Republika Makedonija.

Zemjotres so intenzitet od 4.2 stepeni spored Rihterovata skala, v~era ja pogodi isto~nata turska provincija Elazeg. Zemjotresot, ~ij{to epicentar bil vo gradot Ba{kil, e registriran vo 22 ~asot i 28 minuti (20 ~asot i 28 minuti po Grini~).

Zasega, nema informacii za `rtvi ili materijalni {teti.

Okolu 20.000 lica zaginaa vo dvata silni zemjotresi, {to vo avgust i noemvri, minatata godina, ja zafatija severozapadna Turcija.

Napadite na NATO vrz SR Jugoslavija, {to se slu~ija minatata godina, bea popre~uvani poradi gre{ki vo opremata i komunikaciite, se naveduva vo najnovite britanski voeni izve{tai.

Del od informaciite vo dokumentite bea objaveni na dene{nata programa na britanskoto Radio 4, kade za prvpat se plasira odreden kriticizam vo vrska so na~inot na koordinacija na britanskite kopneni trupi za vreme na voeno-vozdu{nata kampawa na Alijansata.

Spored izve{taite, golem broj od britanskite vojnici morale da pozajmuvaat ogneno oru`je od drugite vojnici na KFOR, bidej}i nivnite ne funkcionirale ispravno. Isto taka, se naveduva deka imalo konfuzija vo vrska so izdavaweto naredbi, koi permanentno se menuvale, bez soodvetna koordinacija.

Vo doverlivite voeni dokumenti se istaknuva deka sekoja od trite voeni britanski radiostanici imala prekin vo rabotata.

Od druga strana, vo dene{noto soop{tenie na britanskoto Ministerstvo za odbrana, deneska vo London, soop{ti deka NATO bil "dobro podgotven" za izvr{uvawe na kopnena operacija vo Kosovo.

Francuskiot minister za odbrana, Alen Ri{ar, koj na 2. 1. ovaa godina pristigna vo Kosovo, izjavi deka mirovnicite na KFOR vo pokrainata treba da imaat pogolem broj zadol`enija, so cel ograni~uvawe na me|uetni~kite konflikti i na destabilizacijata vo regionot.

"Spored mene, vo slednite dva do tri meseci, voenite trupi na KFOR treba da imaat pove}e zadol`enija i pove}e misii vo odnos na sproveduvawe na bezbednosta vo pokrainata", izjavi Ri{ar, po sredbata so civilniot administrator na misijata na OON vo Kosovo, Bernar Ku{ner i so komandantot na KFOR, general Klaus Rajnhart.

Prviot ~ovek na francuskata odbrana ja poseti i bazata na francuskiot kontingent od sostavot na KFOR vo Novo Selo, na okolu 25 kilometri od Pri{tina.

Na 3.1. ovaa godina vo [aferdstaun, Zapadna Virxinija, zapo~nuva novata runda na izraelsko-siriskite mirovni pregovori.

Kako {to javi Bi-Bi-Si, izraelskiot premier Ehud Barak, utrovo pristignal vo amerikanskata vozduhoplovna baza Endrjus i vo tekot na dene{niov den, toj }e se sretne so siriskiot minister za nadvore{ni raboti, Faruk al [ara.

Se o~ekuva prethodno, Barak i [ara da imaat oddelni sredbi so amerikanskiot dr`aven sekretar Medlin Olbrajt.

Olbrajt izjavi deka pregovorite }e se vodat "na masa" i oti nema da ima "dogovori zad scenata". Taa oceni deka ovie pregovori se po~etok na mirovniot proces i oti imaat istorisko zna~ewe.

No, dodeka vo SAD traat podgotovkite za mirovnite pregovori, svoja izjava dade i "de`urniot za{titnik na Arapite", libiskiot lider Moamer el Gadafi. Toj smeta deka nema idnina za Izrael i "dobronamerno" gi posovetuva Izraelcite da formiraat svoja dr`ava na Aljaska.

"Palestina }e bide grobnica za Evreite", izjavi Gadafi na sredbata na arapskite intelektualci, {to be{e direktno prenesuvana na dr`avnata televizija vo Libija.

"Dokolku Evreite ne sakaat da se pretopat, neka si osnovaat dr`ava na Aljaska. Jas }e bidam prviot {to }e gi poddr`i i }e im pomogne vo toa", re~e Gadafi.

Soedinetite Amerikanski Dr`avi potro{ile blizu 100 milijardi amerikanski dolari za podgotovka na kompjuterskite sistemi i eventualnite posledici od Problemot 2000.

Ova v~era, vo intervju za televiziskata kompanija En-Bi-Si, go izjavi Xon Koskinen, pretsedatel na Sovetot zadol`en za Problemot 2000.

"Vo celiot svet, za posledicite od eventualnata kompjuterska gre{ka bea izdvoeni od 200 do 250 milijardi amerikanski dolari", precizira{e Koskinen. Toj istakna deka e postignat "golem uspeh" pri preminot od 1999 vo 2000, dodavaj}i oti ne se registrirani "seriozni" posledici, nitu vo SAD nitu vo ostanatite dr`avi vo svetot.

Na 3 januari, vo Bon, oficijalno zapo~na istragata protiv porane{niot germanski kancelar Helmut Kol, pod obvinenie deka formiral tajni fondovi za finansirawe na negovata Hristijansko demokratska unija (CDU).

Bi-Bi-Si javuva deka finansiskiot skandal mo`e da go "zafati" i noviot lider na germanskite demohristijani Volfgang [ojble, koj izjavi deka znael za transferot na 1,1 milion germanski marki na smetkata na CDU vo 1997 godina. Vo toa vreme, [ojble be{e koordinator na prateni~kata grupa na hristijanskite demokrati vo Bundestagot.

Kol, dosega, prizna deka so negovo znaewe, od 1993 do 1998 godina, na tajnite smetki na Partijata bile donirani dva miliona germanski marki. Me|utoa, Kol odbiva da gi ka`e imiwata na tajnite donatori.

Spored germanskiot Zakon, zabraneto e tajno finansirawe na politi~kite partii.