"VIZANTIJA" I NIE

Ponekoga{ na "Vizantija" pogre{no & se pripi{uvaat grevovite na rimokatolicizmot, na primer trijazi~nata eres spored koja samo na tri jazika mo`el da se slavi Boga. Takviot stav ne samo {to ne postoel vo "Vizantija", tuku i voop{to e sprotiven so nejzinata politika. Dovolen makar i ne edinstven primer vo toj odnos e tokmu slovenskoto pismo {to se sozdalo vo "Vizantija" od visoki vizantiski funkcioneri (sv.Kiril i Metodij) i so poddr{ka na "Vizantija" e {ireno vo Velikomoravija, a podocna so nejzina premol~ena soglasnost i vo Bugarija, Makedonija, Srbija, Hrvatska i Rusija. "Vizantija" nikoga{ ne reagirala na ovoj proces, nitu na nekoj na~in go spre~uvala duri i toga{ koga so toa se potisnuval i ograni~uval gr~kiot jazik, za razlika od papstvoto, koe `estoko se borelo protiv slovenskata kni`evnost vo Hrvatska i ^e{ka, i uspeala da ja zadu{i. Tokmu vo uloga na vizantiski funkcioneri i od pravoslavna pozicija sv. Kiril i Metodij, go branele pravoto na site narodi i jazici na svetot da go slavat Boga! I tokmu "Vizantija" gi otkupila u~enicite na Svetite bra}a koga bile prodadeni vo ropstvo.

Pogre{no i ednostrano ponekoga{ se tretira pravoslavnata crkva vo "Vizantija" i nejzinata misionerska dejnost nadvor od Imperijata edinstveno kako sredstvo za zacvrstuvawe i {irewe na vizantiskata vlast. To~no e i sprotivnoto: samata "Vizantija" i nejzinoto {irewe pretstavuvale sredstva za zacvrstuvawe i {irewe na pravoslavieto. Toa se gleda ne samo od gri`ata za pokrstuvawe na dale~ni narodi za koi nemalo nade` da bidat pot~ineti od Imperijata, no i od toa deka "Vizantija" go po~ituvala suverinitetot na pravoslavnite dr`avi, bez da ja isklu~uva mo`nosta od nivno vklu~uvawe vo edinstvenato sepravoslavno carstvo. Denes, koga vladee idejata za samoopredeluvawe i s# u{te ideal e nacionalnata dr`ava, mnogu lesno se lizgame kon sfa}aweto deka "Vizantija" bila |avol na "prirodniot streme`" na sekoj narod, da si ima svoja dr`ava ({to e validno samo vo poslednite dva veka, no ne i porano). Toa e sosema neto~no, za{to kako {to pogore spomnav "Vizantija" ne mu pripa|ala na odreden narod, koj preku nea da se stremel da ja nametne svojata vlast nad drugite narodi, tuku na site pravoslavni li~nosti i narodi, pa spored toa sekoj pravoslaven narod si go zacvrstuval "suverinitetot" vleguvaj}i vo nea. Sli~no, so slu~aj vo koj na R. Makedonija }e & bide ponudeno da stane edna od dr`avite na SAD. Mo`e da ima protivnici na takvata opcija od ideolo{ki ili drugi pri~ini, no te{ko nekoj da ja sfati kako zaguba na nacionalniot suverenitet. Da ne go spomnuvame u{te podirektniot primer so seop{tata `elba za vleguvawe vo Evropskata unija!

Poradi takvata nacionalna prizma nie ja isfrlame "Vizantija" od na{ata istorija ili pak periodite koga sme bile pod nejzina vlast gi smetame za negativni i temni periodi od na{ata istorija, neprijatni za na{ite predci. Taka, vostanijata protiv "Vizantija" za obnovuvawe na Samuilovoto carstvo pogre{no se razgleduvaat kako patriotski i narodoosloboditelni (protiv vlasta na tu|i narodi?) makedonski akcii bez da se obrnuva vnimanie deka ednoto e vla{ko, a vostanijata na Petar Deqan i na \orgi Vojteh se multietni~ki (duri i Grcite vo Epir se vklu~ile!). Sli~no e i so "bugarskoto" vostanie vo 1185 g. organizirano i vodeno od Vlasite. Se zaborava deka osnovnata pri~ina za pobunite e ekonomska i socijalna, a ne etni~ka. Streme`ot za obnovuvawe na porane{ni dr`avi se diktiral ne od nekoja narodna svest, tuku od spomenot deka `ivotot vo niv bil polesen. Pritoa i taka posakuvanite dr`avi bile ne pomalku multietni~ki i univerzalni (delumno) od "Vizantija".

Isto taka pogre{no e i misleweto deka Vizantija vo Makedonija vr{ela asimilacija i so takva cel go nametnuvala gr~kiot jazik, za{to ako bilo taka staroslovenskiot nemalo da se odr`i. Vistinata e deka staroslovenskiot jazik i pismo ne bile goneti. Duri i koga imalo izvesen nadmen stav kon staroslovenskiot, toj se dol`el ne na nekakvi eti~ki pri~ini, tuku na objektivniot fakt deka staroslovenskiot jazik bil nekolkupati posiroma{en od gr~kiot i ne bil sposoben da gi prenese poslo`enite tekstovi. Ne samo {to ne se vr{ela asimilacija, tuku svetcite od slovenskata narodnost se popularizirale, im se sostavuvale `itija na gr~ki (za `itelite na Imperijata koi ne znaele slovenski, bidej}i `itija na slovenski ve}e postoele), vo koi mnogu jasno e potcrtana nivnata slovenska narodnost.

Makedoncite kako i mnogu drugi narodi primile mnogu od "Vizantija". Nema da bide presilno da se ka`e deka sme nejzini u~enici i duhovni sinovi. Otfrluvaj}i ja se negirame samite sebesi i im dozvoluvame na Grcite da si prisvojat i del od na{eto nasledstvo. Ovde e mestoto da potcrtam deka poimot Grci vo minatoto se koristel od Latinite za Elinite i podnivno vlijanie podocna Slovenite go koristele zborot za podanicite na Vizantija, a denes nie go koristime za sovremenata gr~ka nacija. Poimot ja menuval svojata sodr`ina niz istorijata. Samite pak dene{ni i anti~ki Grci ne se vikale taka, ami Elini.

"Vizantija" e del od na{ata istorija. Poto~no nie sme del od vizantiskata istorija. Vremeto na sorabotka ili na u~estvo vo "Vizantija" e edno od najplodnite vo na{ata istorija, no za `al, ~esto si go zamisluvame kako crn pust jalov period, {to ne e to~no. Makedonija politi~ki i(li) duhovno e del od Rim - "Vizantija" 16-17 veka. Negiraweto na toa nasledstvo n# pravi neverojatno siroma{no-kulturni pita~i {to begaat od sebe.

Duhot na "Vizantija" e `iv i denes vo nas. Toa ne e duh na prevrtlivost podlost i ne~esnost kako obi~no ni se pretstavuva, a duhot na pravoslavieto, koj u{te `ivee vo nas, vo na{ite crkvi, manastiri, kultura, vo mona{tvoto, vo samiot narod.

I ako treba da izbirame grb za R. Makedonija ne treba da zaboravame za ednata polovina od na{ata istorija. Ako simbol na anti~ka Makedonija e sonceto od Kutle{, na turskiot period, prerodbata i revolucionernite borbi e Lavot, toga{ simbol na vremeto od 2 vek pr.Hr. do 15, pa duri i do 19 vek, mo`e da bide samo dvoglaviot vizantiski orel. Ovaa opcija voop{to ne e ~udna. Vizantiskiot grb e prifaten od pove}e narodi: Rusi, Srbi, Albanci, na zapad isto (Germanci, Avstrijci i sl.). Grbot bi izgledal primerno vaka: dvoglav (no, ne crn) orel so zlatniot lav na gradite i sonceto nad glavite so topkata i krstot vo edna i so me~ (ili drugo) vo drugata noga. Taka makedonskata istorija }e bide maksimalno zastapena na grbot, a mo`ebi }e bide prifatliv i za albanskata populacija. ]e bide izbegnata i konfuzijata so Lavot nastanata otkako Bugarite go prifatija poradi neznaewe za svoj grb makedonskiot, namesto bugarskiot Lav. Prifa}aweto na ovoj grb }e bide vo soglasnost so ve}e prifatenata pari~na edinica - denarot, koja e rimska. Ne treba da zaboravame deka "Vizantija" bila i na{a dr`ava (imalo i makedonska dinastija) i deka na{ite predci bile i "Vizantijci"!