KAKO I ZO[TO TRGNAVME VO NOV SMRTONOSEN POHOD?

^etvrto: Me|u Tito i Zaharijadis bilo dogovoreno: Del od sostavot na Politbiroto na CK na KPG, na ~elo so Janis Joanidis, da se prefrli vo Belgrad so zada~a da rakovodi so vooru`enata borba, da ja pretstavuva vo stranstvo, da se gri`i za snabduvaweto so oru`je, obleka i hrana (Vidi: Kirijazovski "Makedoncite i odnosite na KPJ i KPG, 1945-1949, str.263), spisok na kompletna oprema za edinicite na DAG, isto go potvrduva i spisanieto "Danas" od 6. 3.1990 godina, broj 418, 419, i 420 pi{uva: "Balkan na potezu" i "Korak u gr~ku tragediju" (Nepromi{qenim potezima svih aktera, sukob u Gr~koj doveden je do ta~ke sa koe nije moglo biti mirnog povratka), str.64. Zna~i, po ova be{e gotova teatarskata scena za vojna.

Petto: Na krajot od ovie dogovori pome|u Tito i Zaharijadis se veli deka bilo dozvoleno da se vr{at mobilizacii nad Makedoncite koi bile politi~ki begalci vo Jugoslavija. Pod kakvi uslovi bea mobilizirani niz gradovite Skopje, [tip, Veles, Bitola i dr. i noseni do gr~kata granica, vo kamioni pokrieni so cerada?!

Vo makedonskata istorija ne se pameti nekoja prezemena akcija od tu|incite (Bugari, Grci ili Jugosloveni) ne se realizirala preku Makedoncite - manipuliraj}i ili potkupuvaj}i gi takvite ideolo{ki podanici, a deneska tie i po polovina vek izigruvaat vojska na o~ajnici (Vidi:Vorjas:FM.vo INI SK.4.271/60, str.73-76). Koga ~ovek }e pro~ita kako se vr{ele ovie mobilizacii na okolu 10.000 lu|e i po ~ij nalog i kriteriumi (...Jas, se razbira vo po~etokot, voop{to ne ispra}av drugari s# dodeka ne doznav za niv i nivnoto minato, kako i momentalniot stav sprema dene{nicata vo SFRJ, pa i dvi`eweto - pi{uva mobilizatorot Vorjas), }e se vxasi i }e se revoltira od toa deka se propagira za odewe vo revolucija, a mobiliziranite revolucioneri gi krijat pod cerada i toa od sopstveniot narod. Takvo ne{to, dosega nema zabele`ano ni svetskata istorija.

So ne pomala kobna arogancija be{e i ~inot na odzemaweto na decata, koi denes se narekuvaat "Deca begalci" (Spored UNSCOB: -A/574-1948, akcijata za odzemawe na 28.000 deca od partizanite na DAG, bila deka decata se smetaa kako ~ove~ka sila na voeni resursi. Vo mart 1949 godina UNSCOB mnogupati pokrena peticii za deca koi od rakovodstvoto na DAG, bea vrateni na bojnoto pole vo edinicite na DAG. Vo 1948 godina koga gi sobraa decata, najverojatno o~ekuvaa deka vojnata }e prodol`i pove}e godini i taka mnogu od odzemenite deca }e moraat da se vratat za da vojuvaat vo Grcija), bea zemeni so umisla, za nivnite majki da bidat isprateni na frontot, a ne za da se spasat decata. Toa pretstavuva{e se~ewe na semejnite koreni. (Pogovorkata veli: "na liotot zemi mu gi mladen~iwata, toj pove}e ne navra}a na (legloto - sedeloto)..."). No, za site ovie brutalni arogancii nad Makedoncite pod Grcija, da se nadevame deka sudot na istorijata nema da priznae zastarenost, nitu odbrana so molk.

Denes, mnogu istra`uva~i si go postavuvaat pra{aweto: Zarem bilo mo`no, samo od edno selo, vo edinicite na DAG, da zaginat tolku lu|e od isto selo? A, pak {to e kako dokaz deka nema makedonsko selo (kade {to be{e strate{ki locirana vojnata i samo ottuka se crpea site rezervi), da nema od 60 -100 `rtvi. No, ete i toa se slu~i i {to e najva`no za Makedoncite pod Grcija seto toa ostanuva neizbri{livo od svesta i nesfatlivo, za{to seto toa do den-denes e neobjasneto: ni herojskiot makedonski voin vo DAG ne e vo rang so tie {to se vo istorijata na Makedonija; ni nacionalno - politi~kite iplikacii; ni za site nas Makedoci pod Grcija, {to zna~e{e robuvaweto na NOF kon KPJ i KPG i toa vo edno vreme na demagogija koe producira{e: sila vrz sila nad obi~niot ~ovek, nad selanecot preku dvojniot ideolo{ki aktivizam (za KPJ? ili za KPG?) koj ne be{e ni{to pomal od "kala{nikov", najubistveniot ruski proizvod , samo za da se sozdade siva zona, opasno mesto za `iveewe i pole za voeno-strate{ki natprevar me|u ideologiite za tu|i celi. Celta na takvite ideologii im be{e, ednostavno, da vlezat vo kolektivnata svest i da stanat nezaobikolena slika na op{ta euforija i strav za poinakvo mislewe na makedonskiot selanec (ne daj Bo`e da ostane{e apoliti~en i ideolo{ki neopredelen pred parolata:"Ako ne si so nas, ti si protiv nas"!

Otkako }e se osoznaat ovie raboti }e se vidi, deka na{ite zabludi prestavuvaat edna golema tragi~na ironija. S# be{e vo edna potresna golemoma~eni~ka legenda, nabrgu po Informbiroto, koja{to trae{e duri i po likvidacijata na DAG i koja se pretvori vo u{te edna nezapamtena na{a tragedija, na koja sme svedoci, koga za prvpat vo istorijata Makedonecot e staven protiv Makedonecot, a pritoa, site se odnesuvavme kako ideologizirani primitivci vo interes na nacijata. Eve eden takov primer od toga{nite tu|i propagandi koi nastojuvaa s# da se pretvori vo surovo soznanie, duri i vo razdelenite semejstva (pobegnatite roditeli i deca vo Jugoslavija - Skopje da bidat vo slu`ba na propagandata na KPJ, odnosno nivnite sinovi i tatkovci koi se mobilizirani vo DAG, da bidat vo slu`ba na propagandata na KPG, vidi: "Hronologija na Narodnoosloboditelnata borba vo egejskiot del na Makedonija,1945-1949, 1973g.). Pi{uva: "Na 1 avgust 1949 godina, Organot na Glavniot {tab na DAG "Pros ti niki "(Kon pobedata) br.168 od 3.8.1949 g. go donese odgovorot od rakovodstvata na KOEM, NOF, AF@ i NOMS, deka na 29 juli 1949 g. vo Skopje e odr`ana Konferencija na prestavnicite na okolu 30.000 begalci od Egejska Makedonija (na koi pove}eto sinovi, bra}a i sestri im se mobilizirani vo redovite na DAG i ginat na boi{tata na Gramos, Vi~ i niz cela Grcija i sega ja branat politikata na KPJ). Na Konferencijata, pokraj drugoto e donesena Rezolucija vo koja se veli deka makedonskiot narod od Egejska Makedonija, nikoga{ nema da ja zaboravi uka`anata pomo{ i sekoga{ }e ja zapazat ve~nata qubov i blagodarnost kon jugoslovenskite narodi na ~elo so mara{al Tito. Konferencijata najostro ja osudi klevetni~kata kampawa i so najgolemo gnasewe gi otfrli najnovite kleveti od Rakovodstvoto na KPG. Kako odgovor na ovaa Konferencija, rakovodstvata na KOEM, NOF, AF@ i NOMS (Borcite na DAG, na koi pove}eto od semejstvata mu se vo Jugoslavija, a sega ja branat politikata na KPG), izdava soop{tenie vo koe se veli : "Nie - Makedoncite }e gi branime poziciite i stavovite na drugarot Zaharijadis i Rakovodstvoto na KPG za zemenite stavovi sprema Jugoslavija i nejzinoto rakovodstvo koi vodat predavni~ka politika i }e se borime, zaedno so gr~kite komunisti, za spravedlivata borba {to ja vodi KPG i DAG za osloboduvawe na Grcija od monarhofa{izamot".

Zna~i, po Vtorata svetska vojna, s# ode{e so cel da se sozdade nova balkanska zabluda, a za seto toa, e neli premol~ena vistinata od integralnata istorija na KPM? Zna~i, pove}e od jasno e deka nekoj n# natera da bieme prvi {to }e odekneme so voenite barabani i trubi za digawe na Makedoncite pod Grcija vo senaroden osloboditelen front. Koj e toj? [to n# natera da pribegneme kon voena opcija? ]e go poso~i li edna{ na{ata istorija? ]e ni ja objasni, li taa kobna, zlokobna, nesre}na, pogubna, rozorana i smrtonosna nacionalna strategija ili u{te }e si gi pothranuvame iluziite?

Samo objektivniot pristap kon na{eto (samo) `rtvuvawe, mo`e realno da ja sogledame veli~inata na manipulaciite za na{iot kone~en genocid nad Makedoncite pod Grcija.

Knigata na Lazar Lazarov e isklu~telna faktografska gra|a i zna~ajna pouka za idninata. Avtorot se razlikuva od tie istoriografi, po toa {to, koga svojata vistina ja soop{tuvaa samo toga{ koga se sovpa|a{e so taa na vlasta. Toj u{te edna{ ni potvrdi deka na{ata istorija ne se pamti deka sekoja prezemena akcija od tu|incite, da ne ja realizirale preku Makedoncite-manipuliraj}i ili potplatuvaj}i gi takvite ideolo{ki podanici.

Za kraj, avtorot ni poka`uva, kako be{e seta psevdogri`a i veli:

"...Pri posetata na jugoslovenskata parlamentarna delegacija na Atina, vo septemvri, koga eden gr~ki novinar go pra{al Mo{a Pijade {to misli "za makedonskoto pra{awe?", odgovorot, spored francuskiot ambasador vo Atina @an Belan, bil sledniot: "Gr~kata vlada e sama nadle`na da prosudi deka toa (makedonskoto pra{awe, z.m.) voop{to e edno ~isto vnatre{no pra{awe i sekoja vlada treba da go regulira spored svoite procenki..."

Denes, mnogu lu|e se pra{uvaat, dali Mo{eviot stav ne e identi~en so sega{niot na{?

Ete taka zavr{ija manipulaciite so nas - Makedoncite i u`asnite zabludi.

Tragaj}i po taa ni{ka na na{ata sudbinata, ni poka`a kolku bila prepu{tena vo tu|i race na odredeni li~nosti, koi navistina niz celiot toj period za nas - Makedoncite ni ja pi{uvaa crnata strana na crvenata kni{ka, vo otsustvo na makedonskiot PROSTUM.

Sekoj {to }e gi pro~ita takvite knigi se prepoznava, se trevo`i od tie damne{ni oglu{uva~ki ~ekori. A mo`ebi i na site krvta ni zamrznuva, za{to znaeme, deka se otkrivame sebesi, bez razlika na koja ideolo{ka (podani~ka) strana se nao|avme i bez razlika na toa vo kakva politi~ka obleka sme bile oble~eni, no site n# teraa da tr~ame da stigneme kon genocidot i nitu eden ne se najde da go pou~i narodot makedonski pod Grcija, deka napu{taweto na ogni{teto e dokument za NACIONALEN PORAZ!