Vo dvata polo{ki grada, Tetovo i Gostivar

PRETPRIJATIJATA POD KLU^, [VERCERITE GAZDI!!!

Pi{uva: Srebre LEVKOVSKI

Vo Tetovo i Gostivar so okoli-nata `iveat nad 300 iljadi Makedonci, Albanci, Turci, Srbi, Romi i drugi nacional-nosti kade {to vo tekot na 1999 god. se zatvoreni pove}e desetici pretprijatija, a na isto tolku im pretstoi siguren katanec vo tretiot milenium. Stopanstvoto se najde vo golem i tragi~en kolaps, ostavaj}i na ulica i nad 30 iljadi vraboteni koi so krajni maki, vo beda i siroma{tija, gi minuvaat denovite i mesecite zaedno so svoite semejstva. Ako pogolemiot del od vkupnoto naselenie vo ovoj region ne se zanimava so zemjodelie, sto~arstvo i so proizvodstvo na pove}e gradinarski kulturi od koi se obezbeduva opstanokot i goliot `ivot, toga{ na ovie `iteli egzistencijata }e im be{e celosno zape~atena.

Tetovskoto stopanstvo, koe vo na{ata dr`ava najmnogu efekturia{e so crnata metalurgija, osobeno preku Metalur{kiot kombinat "Jugohrom" zabele`a proizvodstven pad od blizu 15% so {to u{te pove}e gi zgolemi {ansite za stavawe katinar na kapijata, ako ne se najde naskoro negov stranski kupuva~. Negovata zaguba se dol`i i se zgolemuva u{te pove}e so namaluvaweto na elektri~nata energija i uvozot odnadvor na proizvodstvenite repromaterijali, no isto tolku se namaleni i izvoznite proizvodi od sopstvenata produkcija. I tekstilnata industrija so svoite najgolemi kapaciteti i po brojot na vrabotenosta, kako edna od vlijatelnite industriski granki vo Dolni Polog na lokalno nivo, zabele`a pad na proizvodstvoto od blizu 10%, so {to "Teteks" se najde vo te{ka sostojba od koja svojot izlez re~isi sekoj mesec go nao|a{e vo otpu{tawe na vrabotenite na nekolku meseci. Za "Edko" voop{to da ne zboruvame. Primawata na nekolkute iljadi vraboteni na ovoj tekstilen kombinat se dvi`at do 250 gm mese~no i zavisat od stranskite kupuva~i, osobeno od SAD, koi pla}aat najeftina rabotna raka.

Pokraj ovie dve stopanski granki koi bele`at vidni zagubi, kon niv se pridru`uva i drvno - prerabotuva~kata industrija koja bele`i pad na proizvodstvoto od 20%, a toa najmnogu proizleguva od nelojalnata konkurecija sozdadena so proizvodstvo na privatni i neregistirani firmi koi profitiraat so niski ceni na pazarot i koi ne gi pla}aat pridonesite kon dr`avata. Taka, vo Tetovskiot kraj, od 21 stopanska granka, koi do skoro vreme dobro rabotea, sega samo pet od niv odvaj izleguvaat na kraj i toa so goli zagubi.

Gostivarskite pretprijatija, pove}e godini, bele`at zagubi re~isi do 90%, ni{to ne proizveduvaat, a na ulica se najdoa 11.000 nevraboteni i u{te polovina od niv, se ste~ajci koi opstanuvaat so 2 - 3 iljadi denari mese~no. Fabrikata za ognootporni materijali "Silika" vo koja 2.000 vraboteni gi hranea svoite semejstva, ne raboti ve}e nekolku godini, bez nikakvo proizvodstvo e i fabrikata "Goteks", "Mermeri", najgolemata klanica za siten dobitok na Balkanot "Gorni Polog", a so krajni maki na kraj izleguvaat Sto~arskoto pretprijatie "Napredok", fabrikata "Staklara", "Mikrogranulat", "Dekon" i nekoi pomali firmi na koi{to im se izbrojani poslednite denovi. Ovde, ednostavno dobro `iveat vrabotenite na "Elektrodistribucija", MT, hidrocentralite "Mavrovo", prosvetnite rabotnici, policijata i drugi ustanovi koi se hranat preku dr`avnite jasli. Za revitalizacija na gostivarskoto stopanstvo lokalnata samouprava i drugite dr`avni subjekti dosega ni{to ne storile, osven {to rabotele samo za svojot xeb.

Vakvata siroma{tija vo Polo{kiot region sozdade nevideno golem broj {verceri koi koristej}i ja "dozvolenata demokratija" so {verc na raznovidna stoka na celata na{a teritorija i nadvor od nea, uspevaat da sozdadat odli~en standard na ubav `ivot, a nekoi pak, da stanat i pro~ueni gazdi, gradej}i velelepni ku}i i vili vo na{ite turisti~ki mesta, vozej}i najluskuzni avtomobili. Drugi pak kupuvaat celi pretprijatija koi{to do{le na rabot na svojata propast. [vercerite obi~no se zanimavaat so trgovija na {vercuvana stoka od {iroka potro{uva~ka nabavena od sosednite zemji so mnogu slab kvalitet, a me|u niv ima i takvi koi uspevaat da prokrium~arat pogolemi koli~ini droga, oru`je, zlato i sl., pri {to imaat i najgolem profit. Me|u niv, ne retko, mo`e da se zabele`at i takvi koi se od najgornite sloevi, kako {to se profesori, lekari, policajci, razni administrativni slu`benici. Se {pekulira deka vo nivnite zdelki se vklu~eni i odgovorni lu|e na ovde{nite partii, kako i ministri od porano koi se dlaboko navlezeni vo {vercerskite kanali.

Najgolemi {verceri na drogata i oru`jeto se ovde{nite Albanci i Turci, a na niv vo retki slu~ai im pomagaat i Makedonci. Tie vo sorabotka so mafijata od soednite zemji, Bugarija, Albanija, SR Jugoslavija, Grcija kako i Turcija preku svoite kanali ja distribuiraat drogata vo na{ata dr`ava, no isto taka taa ~estopati zavr{uva i vo nekoi zapadni zemji. Mnogu tetov~ani i gostivar~ani za vakvata uspe{na rabota ve}e se nao|aat zad re{etki, no pogolem e brojot na tie koi uspe{no se krijat, bidej}i tragite ostanuvaat zakopani kaj na{ite najodgovorni lu|e {to se prodavaat ponekoga{ i za eftini pari, kako sou~esnici vo vakvite gnasni "trgovski" zdelki. Mitoto i korupcijata, se ~ini deka ja "uni{tija" i onaa na{a visoka klasa od koja dr`avata najmnogu o~ekuva{e da go pokrene generatorot na siroma{tijata i da mu pomogne na ovoj na{, so vekovi napaten i nama~en narod. A, koj }e mu stavi kraj na seto ova?