SINDROMOT NA SAMONEGIRAWE NE E NA[A AVTENTI^NA POJAVA

POP-ATANASOV: Na po~etokot, po padot na re`imot na Todor @ivkov, postoe{e kaj site nas nekoja mala nade` deka i vo Bugarija ne{to }e se promeni. Mnogu lu|e veruvaa vo toa. Veruvaa i moite rodnini i prijateli vo rodniot kraj. Se poka`a, me|utoa, deka i ovoj pat site bevme izla`ani. Namesto sloboda i najelementarni ~ovekovi prava, Makedonecot povtorno be{e izlo`en na raznorazni pritisoci od strana na bugarskite vlasti. Na{ite lu|e vo pirinskiot del na Makedonija ne mo`at slobodno da postavat cve}e vrz grobot na Jane Sandanski, da odbele`at nekoja godi{nina od na{ata nacionalna istorija, da organiziraat svoi kulturno-umetni~ki dru{tva za ~uvawe i neguvawe na sopstvenite tradicii, folklor i sl. So eden zbor, promenite {to nastapija po 1989 godina ne donesoa ni{to novo za Makedoncite od pirinskiot del na Makedonija. Tamu, i denes se osporuva i negira nivniot nacionalen identitet {to se razbira, se odnesuva na site Makedonci, pa i na onie {to `iveat vo Republika Makedonija.

POP-ATANASOV: Vo makedonskite sredstva za informirawe OMO “Ilinden” e ~esto eksploatirana tema. Za `al, ne se retki slu~aite koga onie koi gi podgotvuvaat tie informacii ne se dobro informirani za samata Organizacija i za celokupniot politi~ki ambient vo pirinskiot del na Makedonija. Tie, vo pove}eto slu~ai, gi nabquduvaat od dale~ina, koristat podatoci od vtora i treta raka, zaboravaj}i deka tie {to gi nosat informaciite mo`at da gledaat na rabotite ednostrano, poradi nekoi svoi li~ni interesi ili ubeduvawa. Takov e slu~ajot i so Organizacijata na Makedoncite od pirinskiot del na Makedonija OMO “Ilinden”. Op{to poznato e deka ve}e 10 godini ovaa makedonska Organizacija nastojuva da se izbori za legalizacija vo ramkite na pravniot sistem na Republika Bugarija. Vo tekot na nastojuvawata da se regulira pravniot status na Organizacijata, dojde do raznoglasie pome|u rakovodnite lu|e, a ottamu i do podelba na dve krila: tvrdo, na ~elo so Jordan Kostadinov i umereno, ~ij predvodnik e Ivan Singartijski. I ednite i drugite imaat ista cel: za~uvuvawe na nacionalniot identitet na pirinskite Makedonci. Razlikite se samo vo toa, kako da se postigne zacrtanata cel. Prvite sakaat s# da se dobie odedna{, pri {to postavuvaat i nekoi te{ko ostvarlivi barawa (demilitarizacija na Pirinska Makedonija, stavawe na Pirinska Makedonija pod crkovna jurisdikcija na MPC, neslu`ewe na makedonski regruti vo bugarskata armija, izbegnuvawe na me{anite brakovi i sl.), dodeka drugite imaat poumeren pristap i se na mislewe deka so vleguvawe vo lokalnata samouprava i vo bugarskiot Parlament }e mo`at na vistinski na~in da gi branat interesite na Makedoncite vo pirinskiot del na Makedonija i vo Bugarija voop{to.

POP-ATANASOV: Takvite pretstavuvawa na na{ite sonarodnici od pirinskiot del na Makedonija vo na{ite sredstva za informirawe, nezavisno dali stanuva zbor za pe~ateni ili elektronski mediumi, sekako, e za pozdravuvawe. Gi po~ituvam i gi cenam takvite lu|e kako Bo`idar Kirjanov, bidej}i znam kolku e te{ko da se bide Makedonec vo Bugarija. Toa sum go po~uvstvuval na sopstvenata ko`a, a i den-denes s# u{te go ~uvstvuvam toa. Me|utoa, ne be{e ~esno od negova strana {to dozvoli da se dovede vo zabluda makedonskata javnost, zatoa {to onie koi ja sledea emisijata na televizija “Sitel” ostanaa so vpe~atok deka OMO “Ilinden”-PIRIN e probugarska vrhovisti~ka organizacija, koja raboti protiv interesite na makedonskiot narod. Vistinata e sosema druga: rakovoditelite i ~lenovite na OMO “Ilinden”-PIRIN se ~esni Makedonci i rabotat za dobroto na Makedonija. Mislam, deka nivnata “vina” vo odnos na omovcite od grupata na Jordan Kostadinov se sostoi samo vo toa {to smetaat deka, postavuvaj}i nekoi ekstremni barawa, ovaa grupa namerno ja spre~uva registracijata na Organizacijata od nadle`nite bugarski sudovi. Se pravea pove}e obidi za pomiruvawe na dvete sprotistaveni krila i koga definitivno toa ne uspea, se podelija na dve oddelni organizacii.

POP-ATANASOV: Vo Republika Makedonija `iveat nekolku stotini gra|ani po poteklo od pirinskiot del na Makedonija. Nie me|usebno mnogu malku se poznavame, a i me|usebnata komunikacija re~isi i da ne postoi. Kolku {to mene mi e poznato, samo edna{ e organizirana pirinska ve~er i toa pred okolu 30 godini. Za da go intenzivirame me|usebnoto zapoznavawe i komunikacija, za da se dru`ime, a i da si pomagame koga za toa ima potreba, pred 5 godini go formiravme Pirinskoto rodnokrajno dru{tvo “Jane Sandanski”, koe uspe{no go izdava{e i svoeto glasilo “Pirinski glas”. Spisanieto go distribuiravme, pred s#, me|u Makedoncite vo pirinskiot del na Makedonija, no i me|u ~itatelite vo egejskiot del na Makedonija, vo Republikata i me|u makedonskata dijaspora. Iako sekoja normalna dr`ava (na{ata najverojatno, ne e dovolno normalna) takvata aktivnost nastojuva da ja potpomogne, na{eto Dru{tvo ostana bez potkrepa od strana na makedonskata dr`ava (iako vo pove}e navrati, pismeno baravme potkrepa od nadle`nite dr`avni organi). Za volja na vistinata morame da priznaeme deka i samite Pirinci ne bea premnogu zainteresirani za aktivnost vo ramkite na dru{tvoto. Eve, toa se pri~inite {to, u{te pred da za`ivee zgasna ovaa blagorodna ideja, ~ija{to cel be{e povrzuvaweto na Pirincite {to `iveat vo R. Makledonija, a toa po na{e mislewe, mnogu }e pomogne{e tie da ne go zaboravaat rodniot kraj.

POP-ATANASOV: Toa, sekako e rezultat od razvojot na demokratskite procesi vo na{ata zemja. Demokratsko pravo na sekoj gra|anin na R. Makedonija e slobodno da mo`e da go izrazuva svoeto ~uvstvo za nacionalna pripadnost. Problemot kaj nas Makedoncite e vo toa {to ovoj sindrom na samonegirawe ne e na{a avtenti~na pojava, pojava koja{to se rodila i razvila vo na{a sredina, tuku toj sindrom na distancirawe od sopstveniot narod e uvezen kaj nas od nacional{ovinisti~kite propagandi na na{ite sosedi. Rezultatite od tie propagandni aktivnosti na sosednite dr`avi, kako {to gledame, se ~uvstvuvaat i denes. Zatoa ne treba da n# za~uduva faktot {to s# u{te ima Makedonci koi javno manifestiraat tu|o nacionalno samosoznanie, me|utoa, mora da n# zagri`i toa {to takvite lu|e, tokmu poradi takvata nivna opredelba se postavuvaat na va`ni funkcii vo dr`avata. [to se odnesuva do nivnite “argumenti” so koi tie se obiduvaat da ja osporat nacionalnata samobitnost na makedonskiot narod, mislam deka tie se potpolno neosnovani, zatoa {to nacionalnoto osvestuvawe e dolg proces i sosema prirodno e vo tekot na toj period na samoosoznavawe da ima i izvesni zastranuvawa, koi mo`at da bidat posledica na li~na zabluda, rezultat od dirigirana indoktrinacija od strana na tu|ite propagandi, poradi nekoj li~en interes i sli~no. Mislam deka nacionalnata posebnost na daden narod ne zavisi od li~nata volja i opredelba na poedinci, tuku od negovite etni~ki osobenosti. Ako nie imame svoj jazik, razli~en od jazicite na drugite narodi, ako imame avtenti~ni obi~ai, sopstvena tradicija, folklor itn., zna~i nie sme poseben narod. No, ako nie, so tekot na vremeto, gi izgubime tie karakteristi~ni belezi na na{iot etnos, nie }e ja izgubime na{ata nacionalna posebnost i }e is~ezneme kako narod. Zatoa ne e slu~ajno {to na{iot isto~en sosed go negira postoeweto na makedonskiot literaturen jazik, narekuvaj}i go “pismeno-regionalna forma na bugarskiot jazik” ili “skopski regiolekt”, {to ja problematizira na{ata nacionalna istorija i kulturen identitet. Toa e dobro smislena strategija koja{to nastojuva da gi zadovoli nacionalnite (nacionalisti~kite!) interesi i streme`i na taa sosedna zemja. Tragedijata e vo toa {to vo taa nivna namera, se obiduvaat da im pomognat li~nosti, koi zazemaat visoki funkcii vo makedonskata dr`avna hierarhija. Za da bide tragedijata u{te pogolema, ovie subjekti so tu|a nacionalna samosvest se ubedeni deka nivnata destruktivna dejnost, so koja{to se dopira direktno vo s'r`ta na makedonskoto nacionalno bitie, dobila legitimitet od samiot makedonski narod. Jas, sepak, sum optimist i veruvam deka ovoj politi~ki primitivizam {to mu se slu~uva na na{iot narod i koj ve{to se iskoristuva od protivnicite na makedonskata nacionalna samobitnost, nema da potrae predolgo i deka zdravite makedonski sili }e uspeat da go odbranat svojot narod od opasnosta, koja go zagrozuva ne samo negoviot opstanok, tuku i opstanokot na negovata dr`ava.