KOI BEA I KOI SE MAKEDONCITE?
N
Me|u pra{awata pravilno postaveni za eden metodolo{ki model za odreduvawe na etnikata bi bile:
1. Koe be{e potekloto na narodot i kakov jazik zboruvaa?
Od literaturnite izvori koi s# u{te postojat (Hesiod, Herodot i Tukidid) ima malku informacii za potekloto na Makedoncite, a arheolo{kite podatoci od raniot period se retki i nejasni. Vo vrska so jazikot, i pokraj obidite makedonskiot da bide napraven gr~ki dijalekt, morame da go prifatime zaklu~okot na lingvistot R.A. Krosland vo neodamne{niot Cambridge Ancient History deka nedovolno makedonski pre`iveal za da se znae kakov jazik bil toj. No, od podocnite izvori jasno e deka makedonskiot i gr~kiot jazik bile me|usebno nerazbirlivi na dvorot na Aleksandar Makedonski. Prisustvoto na napisi na gr~ki jazik vo Makedonija ne e dokaz deka Makedoncite bile Grci, isto kako {to prisustvoto na napisi na gr~ki jazik na sadovi i moneti vo Trakija ne doka`uva deka Trakijcite bile Grci.
2. Samoidentitet: {to rekle i {to mislele Makedoncite sami za sebe? Skoro ni{to ne e ostanato od samite Makedonci (tie se me|u mol~livite narodi od antikata) i mnogu malku e ostanato vo klasi~nite i helenisti~kite nemakedonski izvori okolu makedonskoto odnesuvawe.
3. [to rekle drugite za Makedoncite?
Tuka imame relativno bogatstvo na informacii od Arijan, Plutarh (Aleksandar, Eumen), Diodor 17-20, Justin, Kurtius Ruf i Nepos (Eumen), zasnovani na gr~ki i latinski izvori so gr~ko poteklo. Jasno e deka preku pet vekovi pi{uvawe na dva jazika, pretstavuvaj}i razni istoriografski i filozofski pozicii, anti~kite pisateli Grcite i Makedoncite gi smetale kako dva oddelni i razli~ni naroda ~ii odnosi bea odbele`ani so zna~ajna antipatija, duri i otvorena omraza.
. Kakva e prirodata na kulturnite izrazi kako {to ni gi otkriva
arheologijata?
Tuka ve}e sme blagosloveni so s# pogolema koli~ina na fizi~ki dokazi koi otkrivaat informacii za makedonskite vkusovi vo umetnosta, dekoracijata i religijata, politi~kite i ekonomskite institucii, arhitektura i urbanizam. Jasno e deka vo mnogu aspekti Makedoncite bea elenizirani, posebno gornite sloevi na op{testvoto, kako {to go doka`uvaat iskopuvawata na gr~kite arheolozi vo poslednite dvaeset godini. Sepak ima mnogu razliki, na primer, vo politi~kite institucii, pogrebnite obi~ai i religioznite spomenici.
Jas tvrdam deka koi i da bile Makedoncite, tie se pojavija kako narod razli~en od Grcite. So vreme kralskata ku}a, koja verojatno nema{e gr~ko poteklo (tradicijata vo Herodot deka Makedonskite kralevi poteknuvaat od Argos e verojatno samo kralska propaganda), se elenizira vo mnogu aspekti i jas }e se zadr`am na vlijanieto na gr~kata kultura vrz arhitekturata, umetnosta i literaturata.
Najposle i ne{to od sovremenata balkanska politika. Gr~kata Vlada
cvrsto tvrdi deka anti~kite Makedonci bile etni~ki Grci i site barawa na
novata Republika Makedonija (Porane{nata Jugoslovenska Republika
Makedonija) vrz imeto "Makedonija" i simbolite na anti~ka
Makedonija se ednakvi so eksproprijacija na gr~kata istorija. I pove}e od
toa, se tvrdi deka ne postoi poseben slovensko - makedonski identitet i
jazik razli~en od srpskiot i bugarskiot.
]e gi izlo`am dokazite za postoeweto na moderniot makedonski etnikum vo vrska so moeto neodamne{no istra`uvawe vo makedonskata etni~ka zaednica vo Stilton, Pensilvanija. Kako nadgrobnite spomenici vo lokalnite grobi{ta, taka i amerikanskite popisni spisoci od raniot XX vek davaat dokazi deka emigrantite od Makedonija, koi `iveeja i umrea vo Stilton vo raniot XX vek, se smetaat za poseben narod od nivnite srpski i bugarski sosedi.
]e zavr{am so zaklu~ok koj poka`uva deka sega{niot konflikt me|u Grcite i Makedoncite na Balkanot e karakteriziran od dvete strani so posegawe vo antikata za da se dobijat, ~esto la`ni, istoriski osnovi na nivnite moderni pozicii