MEDICINSKI GERIJATRISKI SLU^AJ ILI NE[TO DRUGO?

Baj mister Mladenoff, pak se javil so edno poslanie do Makedoncite i Makedonkite, za da gi nau~i koi se i {to se. Se tvrdi deka lu|eto po izvesna vozrast se nesposobni da go menat mnenieto. Od druga strana, golemiot francuski pisatel i poet Viktor Igo veli deka edinstveno slaboumnite nikoga{ ne si go menuvaat mnenieto. Kako i da e, verojatno mister Xorx Mladenoff bi mo`el da zaraboti nekoj i drug lev (lav) funkcioniraj}i kako orgula, t.e. povtoruvaj}i ja postojano istata pesna. Toa jasno se sogleduva od negovata ne se znae po koj pat povtoruvana laga deka Makedoncite se Bugari, a vsu{nost obratnoto e vistinata: Bugarite se Makedonci i ima Bugari, za koi ve}e sme zboruvale, koi se soglasuvaat Bugarija da stane makedonska provincija i da go zeme, na mestoto od makedonskiot dijalekt {to tamu se zboruva vo literaturata sega, kako kni`even jazik makedonskiot govor od Ki~evsko-Prilepsko-Bitolsko-Vele{ko.

Dokolku povedenieto od Mladenoff se objasnuva so neprijatnosta {to mu ja napravil nekoj makedonski funkcioner od minatoto, pa sega se odmazduva so svoeto bugaromanstvo, mo`e da mu se soop{ti deka mnogu od nas oficijalno ili privatno sme si imale neprijatnosti ili pakosti od Makedonci, ama toa ne e pri~ina ~ovek da stane neprijatel, predavnik na svojata makedonska nacija.

Makedonskata emigracija poznava niza slu~ai na bugarski Makedonci koi vrluvale po stranstvo, i takvite bea narekuvani starci od Amerika, starci od Kanada, starci od Italija, od Belgija itn. Eve, samo dva primera za takvi starci, bugarski Makedonci.

Edniot `ivee{e vo Zapadna Evropa. Vo vremeto na Urietot 1908 godina, duri bil i pratenik od Makedonija vo turskiot Parlament. Samo bugaromanstvo prodava{e. Bugarskite begalci od komunizmot, kako blagodarnost za negoviot "bugarski patriotizam", }erka mu, molam za izvinenie, ja pretvorija vo re{eto. ^ovekot neslavno si ja zavr{i karierata vo stranskite mo~uri{ta.

Drugiot, isto taka bugarski Makedonec, be{e "Bugarin" do opsesija, psihoza. Bugarija za taa negova blagonade`nost mu dade eden funkcionerski kokal da gloda. Kako takov, vo Vtorata svetska vojna pri torturi na pleneti borci od slavjanski dr`avi na nacistite im slu`el kako preveduva~. Toj vampir i deneska e `iv. Sosema senilen, ne znae duri ni kako se vika, izguben {eta po ulicite na eden zapadnoevropski grad i tvrdi deka e... Italijanec, t.e. ne samo {to se odrekol od Makedonija, tuku se odrekuva sega i od Bugarija.

I dvajcata celiot svoj `ivot na slepci go minale cicaj}i makedonska krv, za {to bile nagradeni so po nekoja pari~ka. Za `al, nivniot primer ne e osamen, barem vo minatoto. Druga op{ta karakteristika na vakvite mostri e {to dejstvuvaat emocionalno, a ne razmisluvaat razumno, ladnokrvno, t.e. takvite se opasni za drugite, ama se opasni i za samite sebe. Takvite ne mo`at ni{to dobro da napravat, tuku znaat samo da rasipat, i za Makedonija, ama i za Bugarija, koja isto taka mnogu nastrada od lu|e od toj tip.

Golemata gre{ka na "inernacionalisti~kata" jugoideologija vo Republika Makedonija ne be{e samo sosema apsurdnata politika {to sozdade seriozen malcinski problem, tuku i lo{oto prezentirawe na makedonskata istorija po u~ili{ata {to rezultira so generacii mladi Makedonci goloraki pred neprijatelskite propagandi, t.e. bez da poseduvaat intelekutalno oru`je - istorski argumenti, a Makedonija ima pove}e argumneti, ama treba da se vnesat vo {kolskite u~ebnici.

Dokolku osven latinicata, misterot Mladenoff ja znae i makedonskata azbuka, mo`e da mu se prepora~a, od obemnata istoriska literatura za makedonskata nacija i knigata objavena ovaa godina od g. Bla`e Ristovski, preku Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, "Istorija na makedonskata nacija". Navistina knigata e sostavena od 739 strani, ama belki Mladenoff }e se poma~i da pro~ita barem nekolku desetici lisja.

Red e da ja spomneme i neto~nata analiza napravena od Makedonskata revolucionerna organizacija, u{te vo minatiot vek. Taa ne go upotrebi vo svojata borba najmo}noto oru`je, a toa be{e i ostanuva borba vrz makedonska nacionalna baza. So toa Organizacijata, koja si zamisluva{e deka najitnoto bilo osloboduvaweto od otomanskata vlast, a po nacionalnoto pra{awe vo odnos na Bugarija lesno }e se re{ele im dozvoli na bugarskite miniimperijalisti ne samo da ja pretstavuvaat makedonskata borba pred celiot svet kako bugarska, ne samo da regrutiraat neinformirani Makedonci protiv makedonskiot narod, ne samo da se napravat tutori nad makedonskata nacija tuku i, zaedno so makedonskite predavnici koi se prodale za pari, da ja predizvikaat makedonskata tragedija, a ova e doka`an istoriski fakt. Ne e izli{no da se potseti i na drug doka`an istoriski fakt: za predizvikuvaweto na makedonskata tragedija, zad Bugarija stoe{e carska Rusija kako glaven vinovnik za istata, kako i {to zad Stalina, Gruzinecot, koga ja prodade Makedonija na krajot od Vtorata svetska vojna stoe{e Sovetska Rusija. Pa i deneska, stavot na Ruskata Federacija sprema Makedonija e ambivalenen i bi se rekolo deka & e pod ~esta istoriskiot fakt {to male~kata makedonska nacija gi nau~i Rusite da pi{uvaat i gi pokrsti vo hristijanskata vera. Kako {to pi{uva Angel Dinev vo svojata "Ilindenska epopeja", dosta }e bilo Rusija da mrdne so maliot prst i Makedonija }e si be{e celata, suverena, i nema da be{e izvr{en genocidot vrz makedonskata nacija (sloboden citat, ama odgovara to~no na mislata od spomnatiot avtor). Pa {to ima toga{ ~udno vo toa {to deneska, a ve}e i nekolku deceni, o~ite na Makedoncite se svrteni so nade` i prijatelstvo kon Soedinetite Amerikanski Dr`avi, a i voop{to kon Zapad?

Bidej}i, mister Xorx Mladenoff provocira so svoi pisanija, potrebno e makar i mnogu nakratko, kako ovde, da mu se uka`e na nekoi va`ni istoriski vistini. Mo`e i da mu se re~e deka i toj i drugi kako nego, kolku i da si go mastrubiraat mozokot so anahroni~ni idei, logikata na istorijata odi kon balkansko prijatelstvo, kon vistinsko prijatelstvo i so Bugarija, i deka Makedonskata suverena dr`ava e nepovraten istoriski proces. Imaat u{te vreme Mladenoffci i sli~ni da se prisposobat na taa neizbe`na istoriska logika, inaku, kako i mnogu drugi kako niv, }e zavr{at po grobi{tata na istorijata neslavno i osameno.

Daniel Melvil