Proektot "Vizantija", sozdaden vo imaginacijata na gr~kite nacionalisti vo
XVIII - XIX vek (1)"VIZANTIJA" I NIE
Pi{uva: S. Ratevski
N
ekade pro~itav deka sv. Kiril i Metodi vo svojatamisija me|u Slovenite & se sprotistavuvale na oficijalnata vizantiska politika spored koja Bog mo`el da se slavi samo na tri jazici... Za~uduva~ki e {to mislata mu se pripi{uva{e na na{ eminenten nau~nik, akademik. Bez razlika dali e navistina negova ili e lo{ prenos na novinarot, toa me navede na mislata kolku e silno vkoreneta kaj nas pogre{nata slika za "Vizantija" nastanata vo minatiot vek i prodol`ena do den - denes. Rezimirano taa izgleda vaka: "Vizantija" e gr~ka dr`ava {to gi prezirala Slovenite i drugite varvari, se stremela da gi pot~ini i asimilira (odnosno grcizira) koristej}i ja, za ovie celi, kako instrument Crkvata. Poradi toa ~estopati istorijata na ju`noslovenskite narodi se razgleduva kako borba za emancipacija protiv nivniot zakolnat neprijatel "Vizantija".
Takvata slika vsu{nost se odnesuva na onaa proektot "Vizantija" sozdadena vo imaginacijata na gr~kite nacionalisti vo
XVIII -XIX vek, koga tie se obidele da ja iskoristat vizantiskata tradicija za da im se nametnat na site narodi {to `iveele na prostorot na porane{nata imperija. Taka idejata za "Vizantija" kako univerzalna dr`ava na site pravoslavni lu|e na Balkanot i vo Mala Azija e zameneta so idejata za golema Grcija vo koja site morat da ja primat gr~kata nacionalnost i jazik. Obidot ovoj plan da se sprovede preku opsednatosta od fanariotite, patrijar{ijata, rodil prirodna reakcija kaj negrcite koi spasot go pobarale vo svoi nacionalni crkvi. So toa vsu{nost e umrtvena idejata za obnova na "Vizantija" kako pravoslavno carstvo za ~ie realizirawe dotoga{ se borele pretstavnici od site pravoslavni balkanski narodi. Na takov na~in, slovenskiot nacionalizam razvivaj}i se na antigr~ka osnova go vpil vo sebe i antivizantizmot i se razvil na antivizantiska osnova, a pak istorijata bila aktuelizirana i preosmislena vo duhot na slovensko- gr~kiot sudir od XIX vek. Taka stremej}i se da se emancipirat od gr~kata dominacija prikriena pod maskata za obnovuvawe na "Vizantija", Slovenite se distancirale od svoeto vizantisko nasledstvo, tretiraj}i go kako gr~ko ropstvo. Na "Vizantija", po avtomatizam i nekriti~ki, & gi pripi{ale site karakteristiki na gr~kiot nacionalizam od XIX vek: nacionalen karakter (makar do XIX vek da ne postoele nacii i nacionalni dr`avi), streme` za porobuvawe i asimilacija na negrcite i borba protiv s# {to e slovensko. Ovaa slika e nadvor od realnosta i ako za XIX i po~etokot na XX vek e razbirliva, toga{ nejzinoto nekriti~ko povtoruvawe i denes ne mo`e da se opravda, a koga toa se {iri od eminenten nau~nik (ili mu se pripi{uva) e neodgovornost {to grani~i so ~ist prestap.[TO E TOA "VIZANTIJA"?
Dr`ava so takvo ime nikoga{ ne postoela. Taa samata sebesi sekoga{ se narekuvala Romaja odnosno Rim. Imeto "Vizantija" e kovanica na zapadnite istori~ari od ponovo vreme (po staroto ime na prestolninata: Vizantion) so cel da ja razlikuvaat od staroto Rimsko carstvo i svetata Rimska Imperija na Zapad. Takviot nivni stav vle~e koreni od skoro iljadagodi{nata antivizantiska i antipravoslavna propaganda na papite i na germanskite carevi na Zapad, koi sakaj}i da ja omalova`at i poni`at pravoslavnata imperija ja narekuvale gr~ko kralstvo. Sepak toa ne ja menuva realnosta deka "Vizantija" navistina bila samoto Rimsko carstvo, posledniot negov ostatok, {to zgasnal vo vtorata polovina na
XV vek pod udarite na Osmanliite nejzin nesporen dr`avnopraven kontinuitet. Samite nejzini carevi sekoga{ se narekuvale sebesi vasilevsi (carevi) i avtokratori (samodr`ci) na Rimjanite (Romeite)."Vizantija" e istoto klasi~no Rimsko carstvo, no so pravoslavna religija i ideologija, helenisti~ka kultura, univerzalno i nadetni~ko po svojata priroda i so oficijalen jazik latinski na po~etokot, a podocna starogr~ki (varijacija na koine).
Obi~no za granica me|u Rim i "Vizantija", odnosno za vreme koga se izvr{ila transformacija na sodr`inata vo ovaa edinstvena dr`ava se zema primaweto na hristijanstvoto kako dr`avna religija, mesteweto na prestolninata od Rim vo Vizantion (i dvete vo
IV vek), podelbata na Carstvoto na isto~no i zapadno vo 395 g. (poradi {to "Vizantija" ponekoga{ se narekuva Isto~no rimsko carstvo) ili zamenuvaweto na latinskiot so starogr~kiot jazik (vo 610g.) pri {to najseriozno e prvoto mislewe. Mo`e da se re~e deka ova e proces {to trael okolu tri vekovi."Vizantija" sebesi se smetala za sepravoslavno-rimsko carstvo {to ne mu pripa|alo na nieden narod (etnos) konkretno, tuku na narodot (laosot) Bo`ji t.e. na site pravoslavni, bez razlika. Mo`e delumno da se sporedi so SAD koj e dr`ava na site svoi dr`avjani bez razlika na vera, narodnost, jazik, ne mu pripa|a konkretno na nieden narod (koj bi rekol deka e angliska de`ava?), a site nejzini dr`avjani so~inuvaat eden neetni~ki narod so eden zaedni~ki "pozajmen" jazik modifikacija na angliskiot. "Vizantija" e mnogu pouniverzalna od sovremenite SAD i kako cel na svoeto postoewe gledala vo pokrstuvaweto na site lu|e na zemjata i nivno obedinuvawe vo edinstveno sveto carstvo so pravoslaven car (negovata narodnost bila bez zna~ewe), vo ~ii ramki se izvr{uva spasenieto na lu|eto vo idealna sorabotka me|u dr`avnata i duhovnata vlast. Zatoa vo "Vizantija" ne se postavuvalo pra{aweto za podelba na Crkvata od dr`avata za{to nivnata cel se smetala za identi~na i spored toa trebale da sorabotuvaat vo sovr{ena harmonija, pomagaj}i si bez nepotrebno me{awe na kompetenciite (izrazeno vo grbot: dvoglav orel pod edna kruna pri {to ednata glava ja simbolizirala dr`avnata, a drugata duhovnata vlast) za razlika od Zapadot kade {to 800 - godi{niot besmislen spor za toa koj treba da dominira Crkvata nad dr`avata (rimokatolicizam) ili obratno (protestantizam) zavr{il so nivnoto zadol`itelnoto odvojuvawe.
^estopati pri~ina da se tretira "Vizantija" kako gr~ka e oficijalniot jazik. Navistina na{ata misla, opsednata so sovremenata realnost i nacionalisti~koto razbirawe, te{ko mo`e da sfati deka oficijalnite jazici vo minatoto ne bile nacionalni i ne se znae komu mu pripa|a dadenata dr`ava. Na primer, celiot Zapad ([panija, Francija, Anglija, Germanija, Danska, Polska, ^e{ka, Ungarija, Hrvatska, Irska i t.n.) go koristel latinskiot jazik; pogolemiot del od Slovenite, no i Vlasite go koristele staroslovenskiot, a raznite etnosi vo "Vizantija" gr~kiot jazik. Pritoa, vo sredniot vek (a i vo antikata) jazicite ja nemale dene{nata uloga poradi nepostoewe na seop{to obrazovanie. Pismeni bile samo dr`avnite ~inovnici, sve{tenstvoto i del od blagorodni{tvoto t.e. okolu 1% od naselenieto, pa taka oficijalniot jazik ne samo {to ne pretstavuval znak za dr`avna pripadnost, tuku i ne mo`el da slu`i kako sredstvo za asimilacija.
DR@AVATA I NARODOT MU PRIPA\AAT NA VLADETELOT
Vsu{nost i samoto razbirawe na vlasta, dr`avata i ulogata na narodot do epohata na nacionalizmot e radikalno razli~no od dene{noto. Ako denes izvor na vlasta e narodot, za da mo`e i toj da u~estvuva polnopravno vo nea zadol`itelno e toj da bide obrazoven (ottamu e potrebata od masovno obrazovanie), a toa najlesno se gleda vo govorniot jazik i spored toa se podiga na nivo na dr`aven, a toa bara dr`avite da se sovpa|aat so jazi~nite, odnosno etni~ki podra~ja (porano ne bilo taka). Toga{ izvor na vlasta e Bog koj ja dava komu }e posaka. Spored toa narodot pretstavuva samo objekt na vladeewe na izbraniot od Boga vladetel, bez pravo da se me{a vo vlasta. Dr`avata i narodot mu pripa|aat na vladetelot koj e odgovoren edinstveno pred Boga (denes kralot, dokolku postoi, & pripa|a na nacijata pred koja e odgovoren). Pi{aniot jazik ne bil potreben za da go ovozmo`i narodnoto u~estvo vo vlasta, tuku da slu`i za nejzino regularno sproveduvawe vrz podanicite. Zatoa i brojot na gramotnite bil mal, a se koristele "me|unarodni" jazici koi najdobro mo`ele da gi zadovolot multietni~kite dr`avi i gi olesnuvale kontaktite me|u dr`avite. Od tie pri~ini vo toa vreme ne postoi politika na asimilacija (so mali isklu~oci), bidej}i lojalnosta na lu|eto kon vlasta ne se bazirala na nivnata etni~ka pripadnost, a pove}e na verskata. Najklasi~en primer vo toj odnos e tokmu "Vizantija" ~ija nadetni~nost se gleda ne samo od raznoobrazieto na narodite vo nea, tuku i na raznoetni~nosta na vladetelite i visokite funkcioneri (prakti~no od site narodi {to ja naseluvale, pa duri i od onie nadvor od nea) pri {to edinstveni kriteriumi bile pravoslavna pripadnost, vladeewe na oficijalniot jazik i li~ni sposobnosti.
(Prodol`uva)