|
@enevskiot apel na \or|i Iv. Kap~ev od pred sto godini NASELENIETO BARA SLOBODNA MAKEDONIJA Pi{uva: Ceko BELOGRADI[KI
A pelot do za{titnicite na ~ove~kata sovest, spravedlivosta, mirot i ~ove~nosta objaven na 12 januari 1899 godina go podgotvil \or|i Iv. Kap~ev vo {vajcarskiot grad @eneva. Kap~ev poteknuva od Ohrid od ko`uvarsko semejstvo i `ivotot go posvetil na Makedonija preku najrazli~ni formi na borba. Vo vtorata decenija na XX vek se sre}ava i raboti so P.^upovski, odnosno Dimitrie D. ^upovski i Krste Petkov Misirkov. \or|i Iv. Kap~ev vo 1898 godina ja objavil knigata "Makedonija ili glasot na robot" koja e pe~atena vo Zagreb.Vo Apelot se izneseni gledi{tata za politi~koto ureduvawe na Makedonija. Imaj}i gi predvid nesre}ite {to gi podnesuva narodot vo Makedonija i vo Odrinsko od otomanskoto ropstvo, koe go pritiska pove}e od petstotini godini, Spomnuvaj}i si gi u`asnite sceni od Vinica, piskotnicite na na{ite `ivo paleni bra}a, na siluvanite devici i na decata istrgnati od pregratkite na nivnite majki, Imaj}i ja predvid krvta {to neodamna prote~e po ranite na Makedonija po naredba na Golemiot kola~, Imaj}i gi predvid site grozotii, Centralniot makedonski komitet se zafati so te{kata zada~a da bide za{titnik na makedonskiot narod i so ovoj apel gi izrazuva samo svoite opravdani streme`i do blagorodnite lu|e. Ponatamu se veli deka CENTRALNIOT MAKEDONSKI KOMITET na 3 mart (1899 godina) svikuva kongres vo @eneva. Kongresot imal za cel da gi izrazi javno opravdanite `elbi i politi~ki barawa na Makedoncite: otkako }e se zadovolat tie barawa, na Balkanskiot Poluostrov povtorno }e zavladeele mirot i pravdata. Vo Apelot se iznesuva `elbata na gra|anite koi baraat da se formira oblast so glaven grad Solun, a granicata re~isi se poklopuva so etni~kata makedonska granica. GRANICITE NA OBLASTA SO GLAVEN GRAD SOLUN - MAKEDONIJA Formirawe na edna oblast, so Solun kako glaven grad, {to }e gi opfati Solunskiot, Bitolskiot, Odrinskiot i Skopskiot vilaet, so slednive granici: grani~nite linii na ovaa oblast }e po~nuva od srpskata granica blizu do Vrawe, }e se protega do severozapadnite granici na Pre{evska, Kumanovska, i Tetovskata okolija, }e se sofpa|a so grebenot na Karadag i so vrvot na Quboten i grebenot na [ara, }e ja stasa do Korab vrvnata to~ka na De{at; od Korab ovaa linija }e se protega po dolinata na Vele{ta, po~nuvaj}i od seloto Radomir do vlivot na reki~kata pod isto ime vo Crn Drim; ottuka taa }e prodol`i po dolinata na Drim do seloto Ndret i ottamu gi dopira zapadnite granici na Ohridskata i Gori~ka (Kor~anska) okolija do samiot vrv na Gramos, }e se sovpa|a so granicite dol` Kosturska, Kajlarska, Vodenska i Karaferiska okolija, do prese~enata to~ka na ovaa linija so rekata Bistrica; ottuka }e go sledi tekot na rekata do Egejsko More prostiraj}i se dol` morskiot breg i opfa}aj}i go Halkidik, }e go dostasa ustieto na Mesta (Kara Su). Na severoistok oblasta }e go opfa}a siot Odrinski vilaet i doa|a do granicite na kne`evstvoto Bugarija i kralstvoto na Srbija. So oblasta da rakovodi generalen guverner, za period od pet godini, li~nost {to }e ima pravi~en duh i tolerancija i {to }e pripa|a na predomenantnata narodnost vo oblasta. Generalniot guverner }e upravuva vo oblasta so pomo{ na Senat, sostaven od devet ~lena, izbran direktno od samiot narod, garantiraj}i gi pravata na malcinstvata. Ovoj Senat }e se izjasnuva za site pra{awa {to se odnesuvaat do vnatre{nata administracija na oblasta. Izvr{nata vlast im se doveruva na ~etiri rakovoditeli izbrani od guvernerot, na predlog na Senatot. Efikasna i dostapna garancija na li~nata sloboda i za neprikosnovenosta na `iveali{teto za site `iteli na oblasta bez razlika. Ukinuvawe na cenzura na pe~atot. Potoa se bara nazna~uvaweto na site funkcioneri na nivnite slu`bi }e bide od sredinata na predominantoto naselenie vo mestoto. Prifa}awe na glavnite jazici vo oblasta ednakvo so turskiot jazik vo site institucii na oblasta, ostavaj}i im go na administrativnite edinici slobodniot izbor na koj bilo od ovie jazici za upotreba vo novite slu`beni odnosi. Organiziraweto na u~ili{tata da im se ostavi na samite razli~ni hristijanski narodnosti, bez me{awe na vladata ili bilo koe konstituirano telo vo oblasta. Crkovnite pra{awa na predominantnoto naselenie treba da se vodat od vrhoven poglavar, koj treba da bide Sloven, na koj mu pripa|a jurizdikcijata vrz site hristijanski Sloveni na Balkanot, a so cel da se sozdade slovenska konfederacija. Sozdavawe na milicisko telo, regrutirano od oblasta, za odr`uvawe na javniot red i mir. Teloto }e bide direktno pot~ineto na generalniot guverner. Sostavot na ovaa milicija }e se sostoi proporcionalno spored brojot na `itelite na razli~nite narodnosti, vo maksimum 1% od vkupnoto ma{ko naselenie. Vi{ite oficiri }e se nazna~uvaat direktno od generalniot guverner, a drugite na predlog od komandantite na milicijata. Vo Apelot se veli deka opredeluvaweto na buxetot i danocite na oblasta }e se vr{i od strana na Senatot. Dvaeset procenti od prihodite }e se vnesuvaat vo op{tinite }e se upotrebat za tro{ocite na oblasta. Nazna~uvawe pokraj generalniot guverner na specijalna komisija vo koja domorodnoto naselenie }e bide dostapno pretstaveno. Ovaa komisija na ~elo so generalniot guverner, treba da gi izraboti vo podrobnosti nu`nite reformi. Op{ta amnestija za site politi~ki osudenici i za site emigranti. ZA PODOBRA IDNINA NA MAKEDONCITE, POTREBNA E BORBA PROTIV OSMANLISKATA VLAST Vtoriot del na Apelot ja ima slednava sodr`ina: Kako {to proizleguva od prethodnoto izlagawe, kauzata na osloboduvaweto na Makedonija se zasnovuva na zakonitosta i na javniot moral. CENTRALNIOT MAKEDONSKI KOMITET bara poddr{ka od ~lenovite na Kongresot za podobruvawe na sudbinata na Makedoncite. Toj predlaga da se organizira postojan komitet, koj bi bil zadol`en da gi pretstavuva interesite na Makedonija pred evropskite sili. Centralniot makedonski komitet }e se dogovori so pretstavnicite na Kongresot vo vrska so merkite {to neposredno }e se nalo`at za smiruvawe na zemjata. Toj }e mu dostavi na Kongresot memoar, koj so isklu~ok na izmenite, {to samiot Kongres bi mo`el da gi vnese, }e bide dostaven na evropskite sili, potpi{an od ~lenovite na Kongresot. GRA\ANI, dojde momentot da se pokrenete protiv tiranijata na Turcija, koja ne zaslu`uva da go nosi imeto na sila - prijatelska na progresot, koja ja odr`uva svojata vlast so naru{uvawe na pravata i na ~ove~kata sovest, koja se poka`uva kako `ari{te na mete`i, {to postojano go zagrozuvaat evropskiot mir i kako izvor na nesre}ite na pove}e narodi pri krajot na XIX vek. Vie slobodni lu|e uka`ete potkrepa so Va{ata sovest za triumf na vistinata i pravoto na va{ite bra}a vo Makedonija, Podajte ja rakata na potisnatite vo ovaa nesre}na zemja, vo koja ~ovekot go prokolnuva `ivotot pod bremeto na svoite nesre}i. Poka`ete ja javno pred istorijata vistinskata uloga na golemiot Kola~, koj vladee so `estokost i nemoral. Prijateli na slobodata, nie se osmeluvame da se nadevame deka Evropa }e go upravi svoeto vnimanie kon sudbinata na Makedonija i deka }e go napravi neophodnoto za da se izbegnat vo ovaa zemja groznite nastani od Batak, Vinica i Ermenija. Na krajot Apelot e potpi{an: Za Centralniot makedonski komitet: \OR\I IV. KAP^EV Glaven urednik na vesnikot "Macedoine" @eneva 12 januari 1899 |
|