Delovi od najnovata kniga "Ideolo{kiot aktivizam nad Makedoncite pod Grcija" (3)

KPM-ME\U KPJ I KPG-GI @RTVUVA[E MAKEDONCITE POD GRCIJA

Pi{uva: STOJAN KO^OV

  • NOF se najde vo mengemeto na KPJ i KPG i vo polo`ba da ja brani logikata na bezumieto, ode{e po rabot na bri~ot...
  • NOF na KPG & napravi neprocenliva usluga, no ne pomala na KPJ
  • Ideolo{kiot aktivizam na tugincite, se {ire{e kako maligno zaboluvawe na du{ata, kaj Makedoncite pod Grcija, vo godinite 1944 -1950 godina...

^uvstvoto deka bevme nar-od vo Grcija go ima{e sekoj Makedonec, a vo na{ata istorija da staneme malcinstvo - vie toa ne mo`ete da go po~uvstvuvate kako {to go po~uvstvuvaa Makedoncite pod Grcija i da bidat vinovni zatoa {to mu pripa|aat na toj narod makedonski. Sega, so polna usta go narekuvame malcinstvo (se slu`ime so neistoriska definicija, bidej}i nie Makedoncite ne sme doseleni vo Grcija za da n# tretiraat kako malcinstvo. Nie sme narod, del od Makedonija i Makedoncite), a na{ata istorigrafija e prepolna so vekovni streme`i za obedinuvawe na Makedoncite i Makedonija. Zna~i ideite za obedineta Makedonija po Vtorata svetska vojna, bea samo iluzii ili manipulacii na tu|incite i ne mo`e{e da ima takvo ne{to, a fakt e deka toj poriv za nas, Makedoncite, ostanuva samo kako istoriska matrica. No, sakam da navedam kolku mudro rabotele i razmisluvale Germancite: Germancite velat:" Naiven i glup e toj {to zboruva glasno za obedinuvawe na raspar~enata tatkovina, a stra{livec i izrod e toj {to ne misli za nejzinoto obedinuvawe!"

GRA\ANSKATA VOJNA E NAJTRAGI^NIOT NASTAN NA MAKEDONSKIOT NAROD, BIDEJ]I SITE NAS, OTTAMU, NE PRAVI LU\E BEZ KOREN I KAJ SITE E VSADENO ^UVSTVOTO NA OTU\ENOST

Faktite od Vtorata svetska vojna i od Gra|anskata vojna (1945 - 1949), zboruvaat za dlabo~inata na makedonskata tragedija i imaat golemo vlijanie vrz psihata na Makedoncite i vrz nivnoto politi~ko odnesuvawe. Novite generacii ne se ideolo{ki slobodni, za{to i tie `iveat vo senkata na minatoto, pa duri i avtorot na ovaa kniga ostava takov vpe~atok. No, nie Makedoncite, ne mo`eme da go otse~eme minatoto i da trgneme vo idninata i da gledame ramnodu{no na obezmakedon~uvaweto na Makedonija pod Grcija. So ist respekt }e gi ~itam odgovorite na moite pra{awa, koi proizlegoa od ovoj zaklu~ok deka: "Politi~koto i voeno rakovodstvo na Makedonija realno ja oceni, ja dr`e{e i ja kontrolira{e situacijata".

Toa e za po~it, ako taka se dr`e{e, oti fakt e deka parolata za obedineta Makedonija po Vtorata svetska vojna nema{e nikakva realnost. Site nie, Makedoncite pod Grcija, ja do`iveavme nadvor od svoite rodni ogni{ta za navek, oti se poka`a deka so taa ideja tu|incite gi iskoristija iskonskite `elbi na Makedoncite, bidej}i so modelot za na{eto (samo) `rtvuvawe se bara{e masovnost i so toa se sozdavaa uslovi za realizirawe na etni~ko ~istewe.

No, istori~arite, vo ponovo vreme iznesoa dosta validni argumenti i nepobitni fakti koi go pobivaat zaklu~okot na Ivanovski i to~no uka`uvaat na edna istorija so mnogu detali od dejanijata na KPM/KPJ, odnosno na politi~koto i voeno rakovodstvo. Takvite svedo{tva otkrivaat edna surova pravda i korenita revizija na svesta za integralna makedonska istorija.

KOGA NOF BE[E OFORMEN I ORGANIZIRAN OD KPJ/KPM, SE POKA@A DEKA BE[E GOTOVA TEATARSKATA SCENA ZA VOJNA I SE POKA@A DEKA MAKEDONCITE STANAA @RTVI NA TU\I INTERESI

Ete zo{to;

Prvo: Na 23 april 1945 godina vo Skopje, vo CK na KPM, bile formirani organizaciite za Makedonija pod Grcija NOF, AF@ i NOMS, rakovodeni od KPM/KPJ, s# do noemvri 1946 godina. Programskata cel im be{e izvojuvawe na nacionalnite prava i pravoto na samoopredeluvawe na Makedoncite pod Grcija (vidi: Kirijazovski Risto 1966/181 i Rakovski Pavle 1990/199).

No, avtorot Lazarov isto taka n# upatuva na izve{taite isprateni do francuskata Vlada na 26 septemvri 1945 godina, od strana na francuskiot generalen Konzul vo Solun, @erar Raul Duval, vo koi veli: "...Sedi{teto na organizacijata NOF se nao|a vo Skopje, na jugoslovenska teritorija...no, s# mi se ~ini deka propagandata na NOF, na slavofonite, e ostvaruvawe na idejata za avtonomna Makedonja, a jugoslovenskata Vlada ja kontrolira ovaa Organizacija i ja gleda gr~ka Makedonija kako sopstven del na jugoslovenskata teritorija..."(62).

Ova e period koga ovie organizacii dejstvuvaa nadvor i nezavisno od KPG i bea isklu~ivo rakovodeni od KPM/KPJ (vidi: Kirijazovski 1995/10).

Nema somnenie deka optimalnata cel na NOF (KPM/KPJ) be{e da gi opfati totalno site Makedonci pod Grcija i da gi stavi vo funkcija na senaroden front za realizacija na programskata cel. No, se postavuva pra{aweto: Ako takvata strate{ka cel be{e prifatena kako gri`a od KPM/KPJ, toga{, zo{to samo za nepolni tri meseci ovie najvisoki tela na Jugoslavija bea protiv parolata: "Da go svrtime oru`jeto kon Solun!", odnosno : " Na Solun, ne na Sremskiot front?!"

Od takvata strate{ka cel na KPM/KPJ, od organizacijata NOF i AF@, bea sozdadeni pet okru`ni, deset okoliski, tri gradski i 32 reonski rakovodstva so 120 profesionalni kadri na NOF, AF@ i NOMS i bea organizirani 220 sela (polovina od ovie sela se unu{teni vo vremeto na Gra|anskata vojna m.z. ), funkcioniraa 170 selski i gradski organizacii. Za vreme na toj period bile sozdadeni i voeni formacii - do bataljoni (vidi: Kirijazovski 1985/143).

Od istoriski aspekt, samite slogani (NOF i AF@) si ja imaa zavr{eno funkcijata u{te koga se proglasi pred svetot pobedata nad fa{izamot, no za nas, Makedoncite, izgleda toa ne va`e{e. No, so toa gr~kata Vlada go ozakoni (donese specijalni zakoni, koi va`ea samo za nas - Makedoncite) nasilstvoto protiv takvite organizacii (NOF i AF@) vo Grcija i vlasta se otpovika so neviden teror do Vtorata svetska vojna. Ova, s# se prave{e u{te pred da po~ne Gra|anskata vojna, bidej}i, oficijalno, Gra|anskata vojna e proglasena na 31 mart 1946 godina so Re{enie na Vtoriot plenum na KPG, odr`an na 12 fevruari 1946 godina.

STAVOT NA ZAPADNITE SILI BE[E JASEN, NO RUSKIOT -STALINOVIOT E ^UDEN:"NEKA SE BURI^KA VO KAPITALIZAMOT" I PODDR[KA - SAMO NA ZBOROVI, A JUGOSLAVIJA IMA[E DVOSTRANA POLITIKA - JAVNA, SO KOJA GO PO^ITUVA[E INTEGRITETOT NA GRCIJA I TAJNA - SO KOJA GI POTTIKNUVA[E MAKEDONCITE OD EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA ZA VOORU@ENA BORBA

Vtoro: Na 26. 04.1945 godina vo Moskva, Mar{al Tito dade izjava za "Wujork tajms" vo koja se veli: "Ako Makedoncite od gr~kite oblasti izrazat `elba da se obedinat so drugite Makedonci, Jugoslavija }e gi po~ituva nivnite `elbi". Od toj period ima dosta takvi potsiluvawa, so neobjasneto pothranuvawe na na{ite iluzii, no da se potsetime na tretata i posledna sredba Tito - Stalin, maj 1946 godina (vidi: Spiridon Blagoev: "Nova Makedonija", feqton od 17. 05.1997 godina.

Stalin: "A Grcija, pokrenuva li barawa vo odnos na Jugoslavija?"

Tito: "Vo odnos na toa kon nas nemame provokacii, me|utoa vo posledno vreme...".

Stalin: "Angli~anite tamu dr`at armija, so cel da ja zajaknat reakcijata, da, vozmo`no, i za drugi celi...".

Tito (so nasmevka): "Nie kon niv imame barawe: Egejska Makedonija i Solun".

Molotov: "Da, Solun, star slovenski grad. Nu`en e izlez na Egejskoto More".

Treto: Vrz osnova na odlukata pome|u Tito - Zaharijadis od 14 oktomvri 1946 godina, na KPJ i KPG, pretstaveni od Karaivanov i Joanidis (pak bez Makedonci) ja ostvarija slednata spogodba: "Makedonskite organizacii NOF, AF@ i NOMS i nivnite rakovodstva da pominat vo celost pod KPG, a vooru`enite edinici pod rakovodstvoto na general Markos. Po ova, za~uduva faktot: Kako }e mo`e{e NOF da ja re{i ramnote`ata na mo}ta? Neli po ovoj ~in na KPM/KPJ, NOF go ostavija kako ov~ar bez stado? Pove}e od o~igledno e deka alkata {to nedostiga za da se otkrijat ovie fakti e poradi prikrivaweto i prilagoduvaweto na faktite.

UBEDUVAWATA NA KOLI[EVSKI, DEKA SEGA KPG E DOBRA, NEMA LO[I KOMUNISTI, SE POKA@A SAMO KAKO NAMAMUVAWE ZA MAKEDONCITE POD GRCIJA DA GI OBLE^AT UNIFORMITE NA DAG

Po postignatata spogodba me|u KPJ i KPG, po izvesen broj denovi, ~lenovite na Glavniot odbor na NOF bea primeni od sekretarot na CK na KPM, Lazar Koli{evski, koj im go ka`a slednoto: "Vie sega odete dolu (Egejska Makedonija), rakovoditel sega na va{ata borba (zna~i, najverojatno, sega, ne na Makedoncite za obedineta Makedonija) }e vi bide KPG. Linijata na KPG e pravilna. Da imate doverba vo nea...Borete se so site raspolo`ivi sili protiv {ovinistite, separatizmot i lokalnite tendencii" (isto: Kirijazovski).

Se postavuva pra{aweto: So kakvi {ansi vlegovme vo Gra|anskata vojna i zo{to?

1. Ako se znae deka u~esnicite na DAG bea 50 - 60 % Makedonci od vkupnite efekti na DAG i celokupnite voeni resursi na DAG bea okolu 25.000 iljadi borci od 17 do 55 - godi{na vozrast, a vladinata armija na Grcija broe{e okolu 270.000 vojnici od site rodovi i naoru`ani so najmoderno oru`je.

2. Politi~kite levi sili vo Grcija, vo odnos na ELAS, bea namaleni za tripati i imaa politi~ki rejting ne pogolem od 5 - 6 % od vkupnoto naselenie vo Grcija i vo Gra|anskata vojna u~estvuvaa ne pove}e od 03 -1,5 %.

No, ne treba da zaboravime deka vo toa vreme i na Trumanovata doktrina (vidi: Todor ^epreganov 1997/178) veli: "...Neposredno po proklamiraweto na Trumanovata doktrina vo Grcija e formirana izvestuva~ka slu`ba od agenti na FBI i OSS. Bila ispratena i voena misija. Prestavnicite na SAD pristignale vo Grcija na povik od gr~kata Vlada za davawe pomo{ vo za~uvuvawe na suverenitetot na Grcija kako nacija. Nivnoto prisustvo bilo so cel regulirawe na materijalnata pomo{, imale sovetodavna funkcija i bile nevooru`eni. Po pristignuvaweto vo Grcija, ~lenovite na misiite gi prezele najva`nite rakovodni funkcii vo {tabovite na armijata, mornarnicata, vozduhoplovstvoto i postavile svoi prestavnici vo site armiski edinici i ja prezele organizacijata i rakovodeweto so voenite operacii protiv vostanicite...".

Nie Makedoncite se najdovme vo sredina na eden najgolem akumuliran fanatizam, pa duri i nedoverbata od KPG, poradi toa {to do v~era, cela godina NOF i AF@, ne samo {to be{e sozdadeno, tuku i rakovodeno od KPM/KPJ.

Po ova, s# do likvidacijata na DAG, duri i vo emigracijata, poznato e kako KPG ni ja napi{a crnata stranica na crvenata kni{ka i ne ostavi po svetot so kolektiven status na "gr~ki politemigranti"vo razni logori is~ekuvaj}i go krajot na `ivotot. No, mo{ne interesno e i avtorovoto zabele`uvawe za Pariskata mirovna konferencija. Istori~arot Lazarov, sosema iskreno, }e zabele`i :

"...Jugoslovenskoto rakovodstvo na Pariskata mirovna konferencija i potoa, ne samo {to ne go postavi Makedonskoto nacionalno pra{awe, tuku i vo godinite {to sledea izbegnuva{e voop{to da go inicira i postavuva se so cel da ne se naru{at dobrite jugoslovenski, odnosno srpsko - gr~kite odnosi".

(Prodol`uva)