Ritual, potreba ili navika

OD AFRIKA NIZ CELIOT SVET

Pi{uva: Daniela Stavrevska

Pijalokot so primamliv i neodoliv miris, se pie vo celiot svet i go konzumiraat lu|e od najrazli~ni vozrasti. Kafeto obi~no se pie nautro za da go izbistri ~ovekot i da go pottikne kon pogolema aktivnost, po dobar ru~ek ili pak za osve`uvawe na krajot od naporniot raboten den. Sam ili vo dru{tvo ~ovekot sekojdnevno u`iva vo pieweto na ovoj aromati~en pijalok.

Dali kafeto e navistina korisno za na{iot organizam? Kolku filxani kafe mo`e da ispieme bez da imame nekoja posledica po zdravjeto? Takvi i sli~ni pra{awa za ovoj napitok se postavuvaat u{te mnogu odamna. Napraveni se mnogu studii za kafeto, pa zatoa denes ni se nudat poto~ni odgovori na ovie pra{awa.

Kafeto raste na mali drvca, od grupata Rubacee (rod Coffea) koi uspevaat vo toplite i vla`ni podnebja. Rastenieto ima ubavi zeleni listovi, silno mirizlivi cvetovi koi se beli i visat kako grozdovi. Plodot najmnogu li~i na jagodite: `olt e, pod lu{pata se krijat dve me|u sebe spoeni zrnca. S# u{te zelenite sirovi zrnca treba najprvo toplotno da se obrabotat, za potoa da ja dobijat svojata vistinska boja, kaj nekoi od temno kafeava re~isi do potpolno crna.

Vo tekot na pr`eweto se {iri prijaten miris na koj ne mo`e da mu se odolee, vo koj se isprepletuvaat stotina razli~ni aromi. Kafeto e sostaveno pove}e od 100 sostojki. Za da se podgotvi eden filxan kafe potrebno e da se izmelat najmalku 50 do 70 zrna kafe, vo zavisnost od toa kako se podgotvuva kafeto. Najpoznati vrsti na kafe se arapskoto kafe i grubo melenoto kafe. Prvoto e pove}e ceneto, poblago i poaromati~no, sodr`i malku kofein i e poskapo. Drugoto e posilno i so podobar vkus.

DEJSTVO NA KOFEINOT

Kofeinot e alkaloid, koj se nao|a vo kafeto i e otkrien u{te vo 1820 godina. Najjako dejstvo ima pribli`no 15 do 45 minuti po konzumiraweto na kafeto. Kofeinot vo kafeto go pottiknuva centralniot nerven sistem i ja zgolemuva sposobnosta za koncetracija. Poradi tie svojstva go upotrebuvaat i za podgotvuvawe na razni lekovi, od analgetici do razli~ni sirupi za ubla`uvawe na ka{lica.

Kafeto go namaluva apetitot, vo organizmot vnesuva malku kalorii se razbira ako ne e premnogu blago, filxan kafe pred obrok ja potisnuva gladta. Kafeto n# o`ivuva, ni pomaga da se spravime so slabata volja, koja voobi~aeno se dobiva pri razli~ni dieti, koga morame da se otka`eme od mnogu hrana. Kofeinot blagotvorno dejstvuva na digestivniot trakt, predizvikuva la~ewe na plunka i `eludo~na kiselina i taka pomaga pri vareweto.

Kafeto ima blagotvorno dejstvo duri i na kardiovaskularniot sistem, bidej}i gi stesnuva venite i e dobra pomo{ na site koi imaat problemi so preniskiot krven pritisok, no toa ne e siguren na~in za da se dojde do povisok, odnosno normalen pritisok. Espreso - kafeto e bez kofein, ne go zgolemuva holesterolot vo krvta, koj sigurno se zgolemuva koga pieme tursko kafe so kofein. Kafeto bez kofein e otkrieno u{te vo 1905 godina, pred s# nameneto e za lu|e koi pijat filxan kafe nave~er pred da odat vo postela ili za bolni lu|e koi ne smeat da konsumiraat kofein. Dali kafeto navistina ni pomaga da ja so~uvame mladosta? Poslednite ispituvawa poka`aa deka kafeto deluva i antioksidanski, nekoi negovi sostojki, na primer fenolot, uspe{no se "bori" protiv {tetnoto vlijanie na prostite radikali, koi go pottiknuvaat procesot na stareewe. Antioksidaciskoto svojstvo na kafeto se zgolemuva pri pr`eweto, koga temperaturata postepeno se zgolemuva.

Kofeinot razli~no deluva na razli~ni lu|e. Nekoi po u`ivaweto na dobro kafe ne mo`at dolgo da zaspijat, drugi pak filxan kafe gi "butka" vo postela i bez te{kotii zaspivaat. Kaj lu|eto koi ve}e redovno nekolku godini pijat kafe ovie te{kotii se gubat. Zdrav ~ovek slobodno mo`e dnevno da ispie 3 do 4 filxani kafe koe pribli`no sodr`i vkupno 400 mg. kofein. Taa koli~ina na kafe ne mo`e da bide {tetna, tuku naprotiv ~ovek koj nema nekoi zdravstveni pote{kotii dobro }e se po~uvstvuva.