ALKOHOLIZAM (2)

Postoi patolo{ko pijanstvo i hroni~en alkoholizam. Pod izrazot patolo{ko pijanstvo se podrazbira nenadejno, akutno, te{ko vozbuduvawe ili ma~na sostojba predizvikana od alkoholot. Toga{ se javuvaat jaki afekti, strav i bes, kako i halucinacii. Za nastanuvawe na hroni~niot alkoholizam imaat va`nost brojni faktori: nasledstvo, psihi~kata konstrukcija, socijalnite sklonosti i dr. Toa se obi~no lu|e koi te{ko gi podnesuvaat `ivotnite problemi, ~esto depresivni lica, koi alkoholot gi osloboduva od psihi~ka napnatost. Karakteristi~no za hroni~nite alkoholi~ari se gubeweto kontrola i nemo`nost da apstiniraat od alkoholot. Tie se egocentri~ni i sakaat vo dru{tvo da se poka`at vo najdobro svetlo. So tekot na vremeto s# pove}e moralno otapuvaat, a nivnite afekti se mnogu promenlivi. Kon drugi lica ~estopati se pristojni i qubezni, a vo svojot dom se surovi i besni. Najva`no im e da gi zadovolat svoite momentalni potrebi, pritoa ne mislej}i na eventualni te{ki posledici.

Hroni~nite alkoholi~ari koi sakaat trajno da se odviknat od alkoholot, moraat da stanat do`ivotni, potpolni apstinenti od alkoholot. Koga ne pijat, ~estopati, vo po~etokot se javuva nesonica, tresewe na racete, depresija i sl. Ovie simptomi gi teraat povtorno da pijat, zatoa {to simptomite toga{ prestanuvaat ili se namaluvaat. Pri~ina za tie simptomi postojano baraat kaj okolinata, postojano nekoj drug e vinoven, no nikoga{ alkoholot. ^estopati seksualnata potencija im se namaluva, a toa e od psihi~ka priroda. Alkoholi~arite stanuvaat qubomorni i `eninata frigidnost (~estopati reakcija na nivnoto odnesuvawe) ja doveduvaat vo vrska so nejzinata, navodna, vrska so drugi ma`i. Dokolku odat na lekar, re~isi nikoga{ toa ne go pravat dobrovolno. Obi~no odat da se le~at poradi telesni posledici od hroni~niot alkoholizam. Obi~no postoi dehidratacija i namaluvawe na hloridot i {e}erot vo krvta.

Kaj bolnite naj~esti se psihi~kite simptomi, nemir, dezorientacija, vizuelni halucinacii. Tie "gledaat" mali `ivotni koi brzo se dvi`at, sakaat da gi fatat ili, begaat od niv. Od telesnite simptomi najo~igledno e grubo tresewe na prstite na racete, jazikot, glavata, nejasno zboruvaat. Zenicite im se pro{ireni, sporo reagiraat, refleksite im se slabi, liceto bledo, usnite suvi. Bolnite mnogu se potat, temperaturata im e poka~ena i do 40 stepeni. Ponekoga{ se javuvaat epileti~ni napadi. Smrtni slu~ai ima 5 -15 %, a nastanuvaat poradi srceva insuficiencija, pnevmonija ili cerebralna atrofija (degeneracija na maliot mozok). Hroni~niot alkoholi~ar ima sin ten, posebno na nosot i obrazite, poradi pro{iruvawe na malite veni. Vnatre{ni bolesti na hroni~nite alkoholi~ari se: hroni~en gastritis, masna infiltracija na crniot drob, ciroza na crniot drob, pankreati~ni degenerativni promeni, srceva insuficiencija, kako i op{to namaluvawe na otpornosta na organizamot. Direkten pri~initel za cirozata na crniot drob s# u{te ne e utvrden, zatoa {to vo alkoholnite pijaloci ima {tetni materii koi mo`at da go o{etat crniot drob (fosfor, bakaren sulfat i sl). Spored golem broj statisti~ki istra`uvawa alkoholi~arot umira, prose~no, 15 - 20 godini porano od nealkoholi~arite. Po brojot na zaboleni, alkoholizmot se nao|a na treto mesto, vedna{ po oboluvawata na kardiovaskularniot aparat i malignite tumori.

Potro{uva~kata na alkohol vo Makedonija iznesuva okolu 10 litri ~ist alkohol po `itel. Najgolema e potro{uva~kata na vino, potoa na pivo, rakija i ve{ta~ki alkoholni pijaloci. Najva`ni pri~ini poradi koi alkoholi~arite po~nuvaat da pijat se: najgolemo e vlijanieto dru{tvoto, potoa sleduvaat postepenata navika vo familijata, razo~aruvawe, nezadovolstvo, nesigurnost, lo{a materijalna sostojba i sl. Se smeta deka vo Makedonija ima okolu 30.000 - 35.000 alkoholi~ari. Alkoholizmot, kako faktor na fizi~ka i mentalna degeneracija, posredno vlijae na pojavata na kriminalitet.

So le~ewe na alkoholi~arot se nastojuva da se postigne odviknuvwe od alkoholnite pijaloci, a potoa, so reahabilitacija na li~nosta na alkoholi~arot, da se postigne negovo povtorno vklopuvawe vo normalno familijarno rabotno i op{testveno odnesuvawe. Rezultatite se bolniot barem privremeno da prekine so konzumirawe na alkohol, dodeka negovata trajna apstinencija e mnogu pote{ka. Le~eweto na alkoholi~arot trae okolu edna godina, a potoa toj mora da ostane vo kontakt so Terapiskiot centar. Stacionarnoto le~ewe na alkoholi~arite naj~esto se sproveduva vo psihijatriski bolnici. Prisilnata apstinencija ne go le~i alkoholi~arot. Poznat e slu~ajot koga alkoholi~ar, po 10 godini prisilna apstinencija i le~ewe vo zatvor, po svoeto izleguvawe ottamu, vedna{ ja posetil kafeanata i dobro se opijanil. Vo medikamentoznoto le~ewe, pred s#, spa|a pravilnata ishrana.

Alkoholi~arot koga go zapo~nuva le~eweto ima o{teten metabolizam so vitaminski i proteinski deficit. Poradi toa se prepora~uva ishrana bogata so proteini, kako i davawe golema doza vitamini (B grupa, vitamin C, nikotinska kiselina i dr.), kako i preparati za za{tita na crniot drob. Postoi i le~ewe so sozdavawe uslovni refleksi na gadewe, koi se naj~esto primenuvani. Na bolniot mu se davaat sredstva za povra}awe, a neposredno pred da nastapi povra}aweto, mu se nudi negoviot omilen alkoholen pijalok. Na takov na~in, so tek na vreme, se sozdava usloven uspeh vo 50 do 60 % od slu~aite. Re~isi e nevozmo`no le~ewe na alkoholi~arot bez u~estvo na negoviot bra~en drugar. Vo toj pogled ima specijalno zna~ewe u~estvoto na socijalen rabotnik vo terapiskiot tim.