Ogledalce, ogledalce

VODENI^KIOT KAMEN NA PREMIEROT

Gog ma Gog

Ne im zaviduvajte na premierite, osobeno koga vr{at rekonstrukcii na svoite vladi, ili kako na{iot, koga starata Vlada ja raspu{ti i dobi mandat za nova. Kako im e, tie si znaat, veli narodot i prodol`uva da ja sledi "pretstavata" ~as so komi~ni,~as so tragi~ni presvrti.

Bez emocii, so mnogu strogost, premierovoto politi~ko i dekre{~endo, od glasno vo potivko muzicirawe, javnosta go primi kako poraka da ne se me{a sre}ata so ve{tinata. Od ponedelnik (27 dekemvri 1999) Makedonija ima nova Vlada. Premierot Georgievski s# ka`a, ne ka`a samo zo{to ni e potrebna ba{ - nova?

Dobrite lekari vo stariot Rim na svoite pacienti im ja ka`uvale vistinata za nivnata bolest. Premierot, nekoi "tajni" gi premol~e za svojata stara Vlada, a za novata samo skr`avo re~e deka }e n# "vodi vo noviot milenium".

Makedonija e vo is~ekuvawe. Nade`ta ja odr`uvala ovaa iskonska zemja. Tri partii u{te edna{ napravija vlada. Me|utoa, razdelbata so del ministri od starata Vlada, ne vleva pregolem optimizam za uspeh vo novata. Dali zatoa {to predizvicite se golemi, ili zatoa {to volumenot za dejstvuvawe e mal?!

Vo ovaa dr`ava se stesnuva prostorot za "igrawe so vlasta". Po devet godini samostojnost, vreme e rabotite da se stavat kako {to treba, da se napu{ti romantizmot, zaslugite, privilegiite, la`nata mo} i `elbata za glavna uloga vo istorijata. Na ovoj narod definitivno mu treba parlamentarna demokratija.

Edna navidum "sporedna" izjava na sega ve}e porane{niot minister za finansii, gra|aninot Stojmenov, deka "dr`avnata kasa e do vrv polna", deka "deviznite rezervi se kako Krezovoto bogatstvo", pove}e me raz`alosti, otkolku {to me izraduva. Zna~i, za eden narod da bide sre}en, ne treba samo dr`avata (aparatot) da bide zadovolna.

Me ~udi od kade tolku pari vo "vladiniot sef", koga ovoj narod pove}e "bezdelni~i", otkolku {to raboti!? Vo taksite ne e marifetot.

Novata Vlada, so stariot Premier }e ima mnogu poslo`ena zada~a, se razbira do novata rekonstrukcija, nekade vo septemvri pred ili po lokalnite izbori, idnata godina. Znae Premierot kade mu e vrzan vodeni~kiot kamen: da ja napravi dr`avata podemokratska, popravedna, poevtina, a za evropska, }e vidime bidej}i vaka kako {to se odnesuvame s# poblisku sme do Anadolija, otkolku do Luksembrug!

Rasporedot na ministerskite figuri (kako slu`iteli na narodot i stratezi na Premierot) mi li~i na Hanibalovata potkovica: da se pu{ti problemot vo centarot, da se zaobikoli so krilata i da se re{i. Arno ama, Hanibal ne samo {to zadocni da go osvoi Rim, tuku go izgubi i zdivot za pobeda. Najslo`enata i vo isto vreme najnaivna promena {to ja napravi premierot, se dvete rokadi na ~elnite pozicii vo ministerstvata za pravda i vnatre{ni raboti. Ili pak, mo`ebi se la`am.

Kakva bilo promena da se izvr{i ili iznudi vo Ustavot, taa promena ne smee da ja brani policijata, tuku narodot. Zatoa prstot na umot: Ni{to ne e ve~no, ama vo "rekata kade {to s# se menuva" najmnogu ima tiwa.

Za "ruskata knegiwa" Dosta Dimovska javnosta e ispolneta so dubiozi: }e bide li minister za vnatre{ni raobti, kakva {to be{e kadrovik-komesar vo VMRO-DPMNE!?

Vo edna stara, prekrasna mudrost ima mnogu pou~nost: Neosudeniot ne mo`e{ da go zatvori{ (iako za `al, kaj nas mnogu neosudeni piknavme vo aps). Kako {to na toj {to se rasfrla so mnogu demokratija, ne smee{ da mu veruva{ deka e vistinskiot demokrat.

Se setiv na Xon Milton, golemiot zagovornik protiv cenzurata vo Anglija. Arno ama Milton `iveel vo vremeto na u{te pogolemiot i pomudriot Kromvel: za da go "razne`ni", Kromvel go postavil za glaven cenzor. Slobodata na govorot i pismoto vo Anglija, tivko po~nala da umira. Dali na{iot Premier go koristi istiot recept taa {to e poka`ana "so prst za strogost" i nepopustlivost da ja odigra ulogata, ovoj pat, na policaec so demokratski sens, za objektivnata stvarnost?!

Na emocionalnoto pretstavuvawe na noviot kabinet na Premierot, e diskretna lekcija od u~ebnikot za koalicirawe. Objektivni sostavuva~i na Vladata se trojca "premieri" na tri partii. Toa za makedonskata javnost e novost, no ne i za prviot minister. Ottamu odgovornosta na Arben Xaferi i Vasil Tupurkovski nema da bide minorna, u{te pove}e za Tupurkovski koj najdirektno ovoj pat participira vo vlasta.

Evropa?! Dali ovaa Vlada e po pora~ka na Evropskata unija ili e u{te edna "epruveta vo laborotirajata za ispituvawe na tranzicijata"? Premierot Qub~o Georgievski zasega ne re~e ni{to, iako nekoj mora da mu ima re~eno ne{to! Vo sekoj slu~aj da i dademe vreme i na ovaa Vlada kako {to i dadovme na minatata, no da ne bide toa vreme kupeno za evtini pari, tuku navistina sraboteno!

[to pravi opozicijata? ^eka, i skicira, veruvaj}i deka inventarot na problemite {to treba da gi re{i aktuelnata vlast, e prete`ok. Zatoa, pravi skici na mo`nite proekti, za nejzinoto doa|awe.