"MAKEDONSKO MALCINSTVO NE POSTOI!?"

Posle promenite na Isto~niot blok se nadevavme deka }e dobieme ~ove~ki prava. No, toa ne be{e predvideno so politikata na Bugarija. Pri posetata na grobot na Jane Sandanski i Samuilovata krepost vo Petri~, bugarskata dr`ava odgovori so tepa~ki, apsewa i sli~no za da go vrati stravot u{te podlaboko vo koskite na Makedoncite. Sega stravot e u{te pogolem, bidej}i se poka`a deka i vo uslovi na t.n. demokratija, Makedoncite s# u{te se obespraveni i maltretirani. Zna~i, promenite se vo toa deka sega obespravenost mo`e da ima so i bez tortura. Toa zna~i deka ako ima promeni, a toa e deka denes ima asimilacija bez tortura. Ovaa godina policijata ne n# tepa{e kako minatite godini, ama ima{e golemi pari~ni kazni duri i do 10-12% od godi{niete li~ni primawa na oddelni semejstva. Kazna za neispolnuvawe na policiska naredba e sto marki. Koga se `alevme, ni rekoa deka ne mo`eme. Eden na{ aktivist koj zema 60 marki plata mu se mesti smetka na telefon za 100 marki i sli~no. Zna~i promeni nema. I koga se spomnuva imeto Makedonci toa e samo so ideja da se manipulira javnoto mnenie i ~uvstvata na Makedoncite.

KIRIJANOV: Vo bugarskite medii OMO Ilinden e pretstavena kako separatisti~ka i teroristi~ka, sostavena od najlo{i i tie kvalifikacii se upotrebuvaat od vlasta pred javnosta da se opravdaat nasilstvata koi gi vr{i. Javnosta gleda {to se slu~uva. Nema nieden ~len na OMO Ilinden koj bil osuden ili kaznet za kriminal. Toa se lagi so koi bugarskata dr`ava se slu`i od po~etokot na vrhovizimot i vleguvaweto na bugarskata propaganda vo Makedonija. Podnesenata postapka za registracija vo sudot vo Blagoevgrad i Apelacioniot sud vo Sofija, kako i Vrhovniot sud zavr{i na 6 oktomvri. Vo re{enieto na Sudot se veli: "Ne postoi makedonski narod i zatoa ne postojat nikakvi istoriski religiozni i drugi pri~ini za da se registrira".

KIRIJANOV: Na{iot stav e deka treba da bideme pomognati od sekoj Makedonec poedine~no, a i od zdru`enijata. No, za `al, ne postoi normalna komunikacija me|u Makedoncite vo Pirinska Makedonija so mati~nata zemja, a i so drugite makedonski zaednici vo drugite zemji kako Grcija i Albanija. Toa lo{o komunicirawe prakti~no e i edno razedinuvawe me|u Makedoncite. Dokolku treba na nekoi poedinci da im se pomogne, nie go razbirame toa kako li~na rabota, za koja{to ne treba da se pravat problemi od politi~ki karakter. Eden primer: so internacionaliziraweto na obespravenosta na Makedoncite vo Pirinsko, {to se izrazuva vo pokrenata postapka pred Sudot za ~ovekovi prava vo Strazburg, nie pomognavme na dr`avata vo moment koga taa se utvrduva{e vo evropskite zaednici, bidej}i od strana na Bugarija se vode{e propaganda deka Makedonija e vtora bugarska dr`ava. Toa be{e i pri~inata za brzoto priznavawe na nezavisnosta od Bugarija i od toa poteknuva pravoto na Bugarija da ja pretstavuva vo me|unarodnite institucii. Bugarija i den-denes vo svetot ka`uva deka nema Makedonci. Zna~i, pomo{ta treba da bide zaemna i ne treba da se izrazi samo na eden grub finansiski na~in. Moralnata poddr{ka sekoga{ pove}e ja cenime. Nie Makedoncite duhovno ne sme obedineti. Bidej}i, nema zaedni~ki jazik i crkva vo site 3 delovi. Najgolemata pomo{ {to mo`eme da ja dobieme e vo u~ili{tata da se u~i makedonski po 2-3 ~asa. Tuka mislime deka Republika Makedonija treba da povede postapka za voveduvawe na makedonskiot jazik vo Pirinska Makedonija.

KIRIJANOV: Da se podobrat komunikaciite me|u na{ata organizacija i site drugi makedonski organizacii. Makedonskiot narod e edno prirodno telo. Ako negde vo taa celina ima problemi na obespravenost toa se odnesuva za site Makedonci, a ne samo na tie vo Bansko. Dodeka site Makedonci ne se slobodni, nieden Makedonec ne e sloboden. Dali mo`at site Makedonci da polo`at cve}e vo Banica, na mestoto kade {to na 4 maj 1903 g. e ubien Goce? Kolku sme slobodni, ako ne mo`eme toa da go napravime. Sega koga zavr{uva vtoriot milenium, otkoga Isus be{e raspnat, Makedonija e s# u{te raspnata na 4 strani. Dali na eden Makedonec od nekoj del od krstot mu e podobro od drugite, koi se s# u{te prikovani na drugiot kraj na krstot? Dali taka treba da razmisluvame barem so mislite. A, za drugoto samo }e dojde. Na 14 april 2000 g. se navr{uvaat 10 godini od po~etokot na OMO Ilinden. A 22 april e den koga ja odbele`uvame smrtta na Jane. Sekoja godina gi kanime site Makedonci, a tuka ja koristam mo`nosta da gi pokanam da dojdat i zaedno da gi odbele`ime godi{nicite. A tie {to ne mo`at da dojdat na toj den kade i da se da mu oddadat po~it na Jane. Ako site mislime isto na toj den }e bideme obedineti.