KOI SE MAKEDONCITE MUSLIMANI?

Eden jazik se vrzuva za kolektiv koj{to so nego se slu`i. Toj kolektiv po pravilo go so~inuva eden narod. Toa zna~i deka jazikot e edna od va`nite crti na nacionalnosta.

Ne postoi eden edinstven jazik za site lu|e na Zemjava, tuku mnogu, na mnogu grupi i narodi. So eden jazik mo`at da se slu`at pove}e narodi ili pak so eden jazik, vo ramkite na grupata, se slu`i narodot koj pripa|a na edna ili dve ili tri religii, kako rezultat na istoriskoto minato. Taka, Albancite koi{to pripa|aat na tri religii: ortodoksi (hristijanite), muslimanite i katolici, se slu`at so eden edinstven albanski jazik. Makedoncite hristijani i Makedoncite muslimani se slu`at so edinstveniot makedonski maj~in jazik, a takov e slu~ajot i kaj drugite narodi kaj koi{to ima islamizirani delovi (Srbi, Crnogorci, Hrvati, Bugari). Ottuka, sekoja grupa i narod (bez razlika na nivnata verska pripadnost), poseduva svoj jazik so koj go imenuva svetot i sebesi. Od vakva gledna to~ka, na toj na~in na imenuvawe ne e isklu~en i makedonskiot narod. Niz temnite stoletija, toj bil svesen za toa, stoel nepokoleblivo na svoite jazi~ni temeli i zatoa go za~uval imeto, bez razlika na `rtvite {to gi podnesol za toa.

Za ova najdobro svedo~at islamiziranite Makedonci, ne samo vo Republika Makedonija, tuku i vo drugite sosedni zemji, koi i pokraj islamizacijata, kako ~in na odnaroduvawe od narodot na koj pripa|aa, sepak go za~uvaa maj~iniot makedonski jazik. So taa etni~ka odlika se definiraa kako Makedonci i ne ja do`iveaja Hazarskata sudbina. Naprotiv, tie se gri`ea i se gri`at za svojot jazik, a toa zna~i za svojot identitet, bidej}i ne podlegnaa na asimilatorskite zavojuva~ki opasnosti.

Edna od osnovnite etni~ki karakteristiki i vrednosti kaj islamiziranite Makedonci, sekako e za~uvaniot makedonski jazik, gri`ata i qubovta kon nego i vo postislamskiot period. Ovaa zna~ajna etni~ka karakteristika, zaedno so site drugi za~uvani etni~ki karakteristiki vo materijalnata i duhovnata kultura, ovozmo`i i ima najgolema zasluga {to islamiziranite Makedonci i po ~inot na islamizacijata, ostanaa vo pazuvite na svojata makedonska nacionalna pripadnost i kultura. Makedonskiot jazik ja za~uva nivnata samosvest kako Makedonci so muslimanska religija.

Kolku uspeale da go so~uvaat svojot maj~in jazik, vo seta negova so~nost i originalnost, potvrda nao|ame vo nivnoto prekrasno narodno poetsko tvore{tvo. Ova narodno tvore{tvo sozdadeno i po islamizacijata na svojot makedonski jazik, zboruva deka tematski e istovetno so Makedoncite hristijani. Nivniot jazik, kompozicija i izraz se na natprose~no umetni~ko ramni{te. Slovenstvoto, vo narodnite pesni od ova etni~ko podnebje kaj islamiziranite Makedonci, spored muzi~kata terminologija e prisutno vo celokupnata nivna struktura. Narodnite pesni kaj ova islamizirano naselenie otsekoga{ gi sodr`ele osnovnite elementi {to gi imaat i obi~ajnite pesni od celokupnoto etni~ko podra~je na Makedonija. Vo niv e prisutna inventivnosta na slovenskata pripadnost na islamiziranite Makedonci.

Karakteristi~no e da se odbele`i deka islamiziranite Makedonci poradi nivnata izoliranost vo prostorot, nivnata poslaba komunikacija so sosednite oblasti, naseleni mesta i po{iroko, dolgoto vreme na neme{awe so Turcite, podocna i so Albancite muslimani, od koi se distancirale poradi tu|iot jazik i etni~ka pripadnost i odbivnost poradi neednakvite drugi etni~ki karakteristiki i vkupniot bit, go za~uvaa maj~iniot makedonski jazik vo mnogu konzervirana sostojba so stari crkovnoslovenski izrazi koi{to ne se sre}avaat kaj hristijanskoto makedonsko naselenie.

Golem pridones za za~uvuvawe i prenesuvawe na maj~iniot makedonski jazik, od koleno na koleno, imaat `enite. Tie, po islamizacijata kako da se zatvoraat vo ku}ata, vo seloto, ne komunicirale so drugiot svet i ne bile izlo`eni na nikakvi tu|i jazi~ni vlijanija preku crkvata i drugi duhovni i kulturni sredini. Zatoa, tie go za~uvale idiomot na makedonskiot jazik so bogatstvo na izrazi i jazi~ni formi koi nedovolno se za~uvani kaj nivnite ednorodnici hristijanite.

Ednakvosta vo jazikot me|u hristijanite i muslimanite svoevremeno ja zabele`al i Vuk Karaxi}. „Vo Ki~evskata, Tikve{kata i Debarskata oblast spored jazikot, ne mo`at da se razlikuvaat islamiziranite Makedonci od hristijanite". Isto taka i Jovan Haxi Vasiqevi}, vo po~etokot na ovoj vek, zabele`al deka islamiziranoto makedonsko naselenie, koe{to so religijata bilo za{titeno od razni tu|i prosvetno-kulturni vlijanija, mnogu pove}e go za~uvalo svojot maj~in jazik, odnosno mesniot govor, otkolku nivnite me{tani hristijani koi bile pove}e izlo`eni na tu|i vlijanija. Islamiziranite Makedonci za svojot govor sekoga{ }e re~at deka zboruvaat „na{inski".

Deka makedonskiot jazik vo negovata orginalna forma e mnogu pove}e za~uvan kaj islamiziranoto makedonsko naselenie, svoevremeno zboruva i podatokot deka na Vatroslav Oblak mu sovetuvale vistinskata za~uvana forma na makedonskiot jazik da ja bara me|u „pomacite", odnosno islamiziranite Makedonci.