OD SON^EVA MAKEDONIJA DO SONCETO

PO POVOD JUBILEJOT I MALKU ISTORIJA:

Dru{tvoto e formirano vo proletta 1949 godina, i vo po~etokot, vo svojot sostav, imalo re~isi desetina sekcii od najrazli~ni umetni~ki oblasti i rodovi. Podocna, kako glavni dvigateli na aktivnosta ostanuvaat horskata i folklornata sekcija, a povremeno i dramskata sekcija, taka {to glavnite uspesi na dru{tvoto se identifikuvaat so horot i folklorot. Kako sekcii na univerzitetsko dru{tvo, dvata ansambla imaat golemi zaslugi i vo sozdavaweto trajni vrski i razmena na kulturni ansambli pri evropskite i svetskite univerzitetski centri.

HORSKIOT ansambl e eden od glavnite generatori na makedonskata muzi~ka kultura, izrasnat od korenite na prebogatata vekovna folklorna tradicija, od koja crpea inspiracija i stimul i modernite i sovremenite makedonski individualni muzi~ki pojavi, personificirani vo li~nostite na: Atanas Badev, a potoa i na Stefan Gajdov, @ivko Firfov, Trajko Prokopiev, Todor Skalovski, Petre Bogdanov - Ko~ko, Vlastimir Nikolovski, Dragan [uplevski, Aleksandar Lekovski, Risto Avramovski, Stojan Stojkov, i drugi. Delata na ovie sovremeni makedonski kompozitori bea redovno izveduvani na koncertite na horot vo izminatite pet decenii {irum Evropa i Amerika.

Osven tvore{tvoto na makedonskite avtori, na repertoarot na ovoj renomiran Ansambl redovno se nao|aa dela na kompozitori od site delovi na nekoga{niot jugoslovenski prostor, kako i dela od svetskata muzi~ka literatura. A pak ispolnuvaweto i na najslo`enite vokalno - instrumentalni partituri, kakvi {to se oratoriumi, simfonii i kantati ("Rekviem" od \uzepe Verdi, "Karmina Burana" od Karl Orf, "Devetta simfonija" od L.V.Betoven, "Elan" od Lekovski, "Kiril i Metodij" od Avramovski), svedo~i za najvisokite profesionalni dostreli na ovoj amaterski studentski ansambl.

Ne postoi evropska zemja i renomiran evropski horski natprevar ili festival na koj vo izminatite pet decenii ne nastapil horot "Mir~e Acev", i ne osvoil prva, vtora ili treta nagrada vo konkurencii na desetici horovi od cel svet, ili ne ostvaril zabele`itelen uspeh, istaknat od publikata i stru~nata kritika. Langolen (V.Britanija, 1962 g.), Areco ( Italija,1963 g.), Wujork (SAD, 1965 g.), Gdansk/Krakov (Polska, 1966 g.), Kork ( R.Irska, 1973 g.), Hag (Holandija, 1975 g.), Midlsbru (V.Britanija, 1980/82 g.), Pariz (Francija, 1983 g.), - toa e samo mal del od uspesite i pobedite na horot, rakovoden od nekolku renomirani makedonski dirigenti, od koi se izdvojuvaat Dragan [uplevski, Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov.

Za ovie svoi uspesi, Ansamblot e nositel na desetici pofalnici, blagodarnici, odlikuvawa i priznanija, kako vo rodnata Makedonija, taka i vo stranstvo. Od tolkaviot broj superlativi, }e go izdvoime samo onoj, dobien po povod pobedata na najrenomiraniot svetski horski festival, vo Langolen (V.Britanija), vo 1962 godina:

"Lu|eto od Makedonija go napravija natprevarot nezaboraven... Skopskiot univerzitetski hor "Mir~e Acev" od son~eva Makedonija se izdigna do sonceto, zaedno so svojot dirigent Dragan [uplevski".

("Vestern Meil", Liverpul, 1962 g.)

FOLKLORNIOT ansambl vo izminatite decenii e vistinski ~uvar na nacionalniot i kulturniot identitet na makedonskiot narod. Neguvaj}i go izvornoto narodno tvore{tvo toj pridonese za zapoznavaweto na svetot so umetni~kite vrednosti na na{iot prebogat folklor, od edna strana, kako i za za~uvuvaweto na nacionalnite i kulturni belezi i identitet na na{ite gra|ani i sonarodnici vo Evropa, osobeno vo makedonskata dijaspora.

]e se osvrneme samo na najsvetlite migovi na ovoj na{ Ansambl:

Negovite uspesi zapo~nuvaat u{te vo 1956 godina, koga toj gostuva vo Pariz (Francija) i do`ivuva zabele`itelen priem. Nekoja godina podocna, Ansamblot gostuva na Majskiot studentski festival vo Zagreb, a vedna{ potoa ostvaruva izvonredno va`ni nastapi vo Solun i Atina, na koi publikata, sostavena re~isi bez isklu~ok od Makedonci, skandira i pee vo ritamot i melosot na sopstvenata, t.e. makedonska narodna pesna. Ne{to podocna, poto~no vo 1961 g., pri gostuvaweto vo Poatie (Francija), od francuskata kritika e proglasen, ednostavno, za-najdobar!

Slednata, 1962 godina, e zlatna godina i za folklorniot Ansambl. Toa se dol`i, pred s#, na nevideniot uspeh koj Ansamblot go zabele`al na Me|unarodniot folkloren festival vo Istanbul, {to mu ovozmo`ilo nastapi vo pove}e gradovi na Turcija.

Sepak, ona {to ostanuva najdrago, najskapoceno i neizbri{livo vo srcata na site Makedonci od site meridijani e gostuvaweto na Ansamblot vo Avstralija, vo 1970 godina, koga triesettina makedonski mom~iwa i devoj~iwa ja krstosuvaat zemjata vo koja ima mnogu Makedonci. Zasekoga{ }e ostanat zapameteni zborovite na hroni~arot po poteklo od na{i krai{ta:

"Bogatiot i raznoviden repertoar so koj nastapija na{ite talentirani artisti }e ostane dolgi godini neizbri{an spomen vo na{ite du{i i srca. Prezentiraweto na na{ata bogata folkloristika i makedonskiot melos go prika`aa na{eto blisko i dale~no minato i n# vrati za eden mig vo na{iot RODEN KRAJ".

Iako vo izvesen diskontinuitet, pomalku zna~ajna po kvalitet i obem, e i DRAMSKATA sekcija koja{to vo izminatite pet decenii imala svoi yvezdeni migovi. Toa se, pred s#, nastapite niz Makedonija, od koi go izdvojuvame onoj od 1993 g., koga na Festivalot na alternativni amaterski teatri vo Ko~ani, dramskata trupa osvojuva Grand Pri za najdobra pretstava, zlatna plaketa za re`ija i specijalna nagrada za kolektivna akterska igra. Od nastapite nadvor od zemjata, zaslu`uvaat da se istaknat gostuvawata vo Lublin (Polska, 1970 g.) pri {to e osvoena prva nagrada, kako i dvata nastapa vo Krakov (Polska), vo 1973 godina.

So eden zbor: AKUD "Mir~e Acev" bil i ostanuva ~uvar, promotor i kreator na makedonskiot nacionalen i kulturen identitet i tokmu zatoa ne smee da se premol~i faktot deka ovoj zna~aen jubilej na na{iot Univerzitet i na na{ata kultura, pomina celosno nezabele`ano vo na{ata javnost, {to e, pred s#, "zasluga" na na{ite mediumi, kako i na samiot Univerzitet, koj i ovoj pat, kako i tolkupati dosega (so ~esni isklu~oci), ja poka`a svojata nezainteresiranost za ovaa dimenzija na studenstskiot "standard", a koja so decenii nanazad ima beleg i zna~ewe na op{to kulturna i nacionalna vrednost.