TU\ITE PROPAGANDI OSTAVIJA PREMNOGU PUKNATINI I DLABOKI DU[EVNI TRAGI VO SVESTA NA MAKEDONECOT

"Taka, oficijalnite francuski izvori od Pariz od 19 fevruari 1949 godina, zaveden so oznaka "tajno Grcija", uka`uvaat na tajno potpi{an dogovor pome|u Tito i general Markos od 1juni 1948 godina". Eve {to samiot veli: .."So pojavata na t.n. "Komitaxii"(M.Z. Komitite bea sinovi i vnuci na ilindencite, koi{to vo Ilindenskoto vostanie gi imaa oslobodeno gradovite: Neveska i Klisura i sega bea organizirani vo borba protiv crnite bandi-Pauxiite. Na 5 mart 1943 godina, samo vo Kostursko bea naoru`ani od italijanskiot garnizon pove}e od 54 sela i nivniot broj be{e okolu 9.850 vooru`eni Komiti, no da vidime kako seto toa go objasnuva Markos), koi vo po~etokot gi organizira{e bugarskata Vlada od Sofija so pomo{ na nejzinite {pioni. No, Slavomakedoncite, zaedno so gr~kite vooru`eni edinici, aktivno se borea protiv "komitaxiite", koi se borea protiv interesite na makedonskiot narod i vo tie borbi, Makedoncite imaa dadeno mnogu `rtvi. Vsu{nost "komitaxiite" so svojata borba ne samo {to ne uspeaja da gi zbri{at pravata na makedonskiot narod vo egejska Makedonija, tuku so taa svoja borba se uni{tija samite. Koga ELAS, zaedno so slavomakedonskite odredi, gi zazede oblastite vo koi bea "komitaxiite', uapsi mnogu pripadnici na nivnite formacii i so toa gi uni{ti ostatocite na reakcijata...", General Markos, Feqton (Intervju so J.P.), Puls/98).

" Se znae deka Markos nikoga{ ne saka{e da otstapi eden del od gr~kata teritorija, no na 25 juli 1948 godina, informacijata be{e potvrdena od Aso{ietedpres, spored koja Markos ve}e potpi{al Taen dogovor so Tito (na 1 juni 1948 godina-b.m ). Navodno so ovoj dogovor, Markos se soglasi so obedinuvawe kon Jugoslavija na trite gr~ki oblasti - Florina (Lerin, b.m ), Kastorija (Kostur, b.m ) i Edesa (Voden, b.m )".

[to treba seto ova da zna~i?!

Avtorot i pokraj toa {to strogo se pridr`uva na francuskite izvori, toj, niz tekstot, pravi dosta smeli pro{etki niz "istorijata" od kade mo`e da se vidi deka i toj nedovolno integralno gi poznava problemite i samo gi pothranuva iluziite, koe{to mo`e da donese ogromno razo~aruvawe, posebno za istoriskata vistina za Makedoncite pod Grcija, a toa najverojatno se dol`i, na toa, deka i toj u~el tokmu od izvori na koi{to sega posakuva da izvr{i tivka demonta`a.

Zarem ne znae deka za toj period e vreme koga se slu~i Informbiroto?! A na 30 juni 1948 godina, ~lenot na Politbiroto na CK na KPG Mi~os Vlandas isprati cirkularno pismo do komesarite na DAG, vo koe saka{e da gi zapoznae so sodr`inata na Rezolucijata na Informbiroto protiv KPJ i Tito i za stavot na KPG, koja{to se soglasuva so stavot na Informbiroto (KPG so ovoj problem se zanimava{e pove}e meseci s# dodeka ne se odlu~i na ovoj stav m.z). Pokraj toa, bi trebalo da znae, deka na 27 avgust 1948 godina, general Markos Vafijadis e suspendiran od Vrhoven komandant na DAG, a na Pettiot Plenum na CK na KPG, koj se odr`a na 30-31 januari 1949 godina, e suspendiran i od fukcijata predsedatel na PDV (Privremena Demokratska Vlada) vo Grcija , no od nikoja dr`ava nepriznata.

Zarem ne znael i taka nevnimatelno gazel na {upliva {tica deka toj general Markos Vafijadis e roden vo selo Tosij blizu do Ankara, vo Mala Azija, kolonist vo Makedonija pod Grcija od 1922 godina, koj go sretnuvame niz na{ata istoriografija, no ne znam od koi pri~ini e veli~en kako legenda, a istiot ete {to im izjavil na spisanieto "Epikera" koga se vratil vo Atina. Na pra{aweto vo {to be{e smislata na negovata borba, general Markos odgovoril: " Smislata be{e vo toa {to gi proteravme Slavomakedoncite (Makedoncite), da ostani Makedonija gr~ka!"

Ete zo{to, nie Makedoncite, odamna treba{e da sfatime deka od takvi psevdogri`nici na{ata istorija e polna so nacionalni katastrofi, posebno vo Gra|anskata vojna, vo koja do`iveavme smisleno etni~ko ~istewe, ramno na genocid, tokmu od site tie li~nosti {to gi opi{uva avtorot vo knigata. Obi~niot ~ovek koj{to si go izgubi ogni{teto i den-denes si go postavuva pra{aweto: Treba li u{te da veruvame vo demagogijata na edno pred polavekovno vreme i ZO[TO?

Vtoro. Tu|ite propagandi ostavija premnogu puknatini i dlaboki du{evni tragi vo svesta na Makedonecot i mo`ebi zatoa vo takvata totalitarnost be{e op{to prifateno: Mol~eweto e zlato!

Treto. Iluzijata deka komunisti~kata ideologija e taa koja{to treba da se gri`i za na{ata sre}na obedineta Makedonija, a na toa sme veruvale deka mo`elo i bez makedonskiot faktor, avtorot uspe{no uspeva da go izla~i niz ovie fakti i da ja dolovi taa primamliva nitka {to sme ja prifatile voop{to nie Makedoncite, po podelbata na Makedonija, no posebno nie Makedoncite vo Gra|nskata vojna.

Sekoe vreme si ima svoja besmislenost, no po Vtorata svetska vojna da se aktivira makedonskiot sindrom, preku ideolo{kiot aktivizam nad Makedoncite pod Grcija ne e ni{to drugo, tuku samo tu|i politi~ki celi - na{a istoriska besmislenost. Toa go potvrdi i istori~arot Vlado Ivanovski vo "Nova Makedonija" od 11-12 oktomvri 1997 godina (Preneseno od Makedonija Tajms), osobeno vo broj 3: "Zo{to ne na Solun" i dava presek na nastanite, posebno vo podnaslovite: "@elbite posilni od okolnostite" i "Stavovite na golemite sili", {to zaslu`uva poseben respekt. Ova pra{awe i avtorot vo svojata kniga go spomnuva: "Odime na Solun, a ne na Sremskiot front..." i preminuva so golema lesnotija, a e edno od klu~nite pra{awa, vo kolku }e ima{e uset vo politi~kite igri, a toj problem jasno go otkriva i razjasnuva seto toa {to go analizira vo svojata kniga. No toa pra{awe, so neverojatna dlabinska misla, go otvora i go analizira Ivanovski, a toa ni gi otkriva site drugi prezemeni akcii od strana na KPM/KPJ (vidi:Kirijazovski Risto 1966/181) za sozdavaweto na NOF, AF@ i nivnoto rakovodewe od period na vreme (1945-1946) i sekoj {to ~ita istorija i toj {to posakuva da znae, lesno }e otkrie kolku sme gre{ile nie Makedoncite vo na{eto (samo) `rtvuvawe, odnosno kolku i zo{to sme ja pothranuvale i ne sme mo`ele da ja sogledame tragedijata na Makedoncite pod Grcija?

Problemot izgleda komplikuvan, no taka e navidum, zatoa {to vistinata e ednostavna, ako gledame ~esno i nepristrasno vrz su{tinata na istoriskata objektivnost. Zna~i se postavuva pra{aweto: Dali nie Makedoncite, preku takvata strate{ka opcija, bevme intelektualno i voeno - politi~ki sposobni da go so~uvame teritorijalniot integritet i kompaktnosta na makedonskoto naselenie po Vtorata svetska vojna, koga me|unarodnite granici na Grcija i Jugoslavija, istovremeno stanaa i voeni granici na dvata tabora?

Ako vo istorijata treba da ja gledame idninata, me interesira i dol`nost mi e, kako u~esnik vo Gra|anskata vojna, da gi isleduvam korenite na zloto: kako i zo{to be{e aktiviran makedonskiot sindrom po Vtorata svetska vojna vo Gra|anskata vojna 1945-1959 godina i dali nie Makedoncite ne nosime vina za obezmakedon~uvaweto na Makedonija pod Grcija? Imavme li strategija za da gi so~uvame vekovnite ogni{ta ili so toa mu ode{e na raka na Grcija za izramnuvawe na nejzinite interesi, bidej}i dobro znaeme so spu{taweto na `eleznata zavesa, za nas Makedoncite pod Grcija, odvaj se ~eka{e nekakov povod...

Nikako ne sakam da zboruvam za toa kako samo drugite se vinovni za toa {to se slu~ilo so nas Makedoncite, za seto toa vo na{ata istoriografija se ima dosta napi{ano. No, dosega ne e re~eno za zaedni~kata odgovornost na Makedoncite.

Mnogu kompetentno so nepobitni fakti progovori Ivanovski za:

1. Odnosot na trite golemi sili na antifa{isti~kata koalicija:SSSR, SAD i Velika Britanija;

2. Deka e nepobiten i faktot za vreme na NOV i PK na Komunisti~kata partija na Jugoslavija za Makedonija i CK na KPM e prisuten problemot za obedinuvawe na Makedonija;

3. Go navede i dokumentot od 16 avgust 1944 godina "Makedonija Memorandum", na Dr`avniot sekretar za nadvore{ni raboti na Velika Britanija, vo koj se veli: " Nie sme gotovi da dademe soglasnost za formirawe na makedonska dr`ava vo ramkite na federalnata jugoslo-venska dr`ava. Pritoa mora da insistirame ovaa dr`ava da ne smee da anektira, nitu da bara drugi teritorii, nezavisno od toa dali tie teritorii im pripa|aat na Bugarija ili Grcija;

4. Potoa ja navede Spogodbata za podelbata na interesni sferi, i deka Grcija be{e 100 % pod britansko vlijanie, so pravo, po potreba, vo sekoe vreme da mo`e da intervenira so site mo`ni sredstva;

5. Deka Tito, letoto 1944 godina, baral od edinicite na NOV na Makedonija da se obezbedi ju`nata granica so Grcija. Toa zna~i da se ~uvaat suverenite granici na ovie dr`avi;

6. Deka vo toa vreme SAD ja istaknuva neophodnosta od za~uvuvawe na teritorijalniot itegritet STATUS - KVO na predvoenite granici na Jugoslavija, Bugarija i Grcija i deka SAD bea kategori~no protiv kakva i da e revizija, iako pritoa priznavaa makedonska teritorija vo Grcija.

I na kraj dava zaklu~ok:

"...Politi~koto i voenoto rakovodstvo na Makedonija realno ja procenilo, ja dr`e{e i ja kontrolira{e situacijata za vreme na januarskite nastani, ne dozvoluvaj}i pritoa da preovladaat emociite nad razumot i na toj na~in {totuku formiranata i krevka federalna Makedonija da bide vovle~ena vo vojna. Posledicite od takvata avantura bi bile kastrofalni".

Jas, isto, polovina vek si go postavuvam pra{aweto: Zo{to ja otfrlivme alternativata koja ne bi imala pomala slava ako neprijatelot go pobedevme so nenapu{tawe na vekovniot streme` za za~uvuvawe na sopstveniot iskonski makedonski prostor - na{eto pradedovo par~e zemja i kompaktnosta na makedonskoto naselenie vo Makedonija pod Grcija?