|
Medicina ALKOHOLIZAM Marina STAMENKOVA
Op{toprifatena i priznata definicijata za alkoholizmot nema. Toj termin sodr`i golem broj sindromi koi edna{ se klini~ki, a drug pat od socijalna priroda. Spored definicijata na Svetskata zdravstvena organizacija, pod alkoholizam se podrazbira lice koe prekumerno zema alkoholni pijaloci, a ~ija zavisnost od alkoholot e tolkava {to poka`uva du{evno poremetuvawe ili takvi manifestacii koi go o{tetuvaat negovoto fizi~ko i psihi~ko zdravje, negoviot odnos so drugi lica i negovata socijalna i ekonomska sostojba. Za dijagnoza na hroni~en alkoholizam treba kaj bolniot da postoi zavisnost od alkoholot od narkomanski karakter. Nekoi avtori go definiraat alkoholizmot i kvantitativno: na pr. ako li~nost od 70 kg. tro{i pove}e od 1sm3 ~ist alkohol na kilogram te`ina vo tekot na 25 ~asa (3/4 litri vino), stanuva zbor za alkoholi~ar. Kowakot, viwakot so 40-45 vol.%, se podgotvuva so destilacija na vinoto, rumot so 40-50 vol.%, se dobiva od {e}erna trska. Viskito od razni vidovi `ito. Likerite sodr`at etanol i organski kiseleni. Penasti vina ({ampawsko) sodr`at od 10-12 vol. % etanol, i pogolemi koli~ini CO2 (jaglerod dvooksid), koi ja zabrzuvaat resorpcijata. Pivoto sodr`i 2-5 vol.% etanol, CO2 gorki materii od ja~men i deluva blago hipnoti~ki. ALKOHOLOT NE E PRIRODNA HRANA Za alkoholi~ar se smeta liceto koe pove}e od 20% kaloriski potrebi gi podmiruva so koristewe alkohol, t.e. onoj koj pie pove}e od 120 gr. (etanol) dnevno. Kako 1 gr. etanol dava 7 kalorii energija, toa zna~i deka vkupnata koli~ina energija od etanolot vo alkoholi~arot e prili~no golema, {to zna~i deka vo ishranata na hroni~niot alkoholi~ar }e bide istisnat eden del od prirodnata ishrana, a toa mo`e da ima lo{i posledici (na pr. nedostatok na belkovini, vitamini i dr). Golemiot metaboli~ki kapacitet se gleda i od ovoj podatok: 95% konzumiran alkohol se metabolizira, a samo 5% se izla~uva (preku urinata, izdi{uvawe, potewe, a kaj doilkite i so mlekoto). Alkoholot e energetsko gorivo na koe mu nedostasuvaat specifi~ni prehranbeni karakteristiki. Resorpcijata na alkoholot zapo~nuva vedna{, zatoa {to toj poradi malata molekularna te`ina i golemoto topewe vo voda, minuva mnogu brzo niz site tkiva. Najgolema e resorpcijata na alkoholot vo `eludnikot, a mo`na e i resorpcija i preku ko`ata, belite drobovi i dr. Resorpcijata na alkoholot vo ~ovekot se ocenuva preku koncentracija na alkoholot vo krvta. Koncentracijata na alkohol vo krvta mo`e da go dostigne svojot maksimum 10-20 min po zemaweto alkohol. Nekoga{ resorpcijata e tolku brza taka {to vo rok od nekolku sekundi koncentacijata na alkohol vo krvta mo`e da se zgolemi duri i za 0,3%. Pijalocite koi sodr`at 50 sm ~ist alkohol im treba 24 ~asa za da potpolno se razgradat. Me|utoa po 6 ~asa ostatocite od alkohol vo krvta se minimalni. Koncentracijata na alkohol vo poedini organi zavisi od negovata sodr`ina na voda, a najmnogu koncentracija ima vo urinata, bubrezite, muskulite, srceto, mozokot i crniot xiger. Najmalku ima vo koskite i masnoto tkivo. RAZGRADUVAWE NA ALKOHOLOT Studenoto vreme ne go zabrzuva eliminiraweto na alkoholot. Ako alkoholniot pijalok se zema po jadewe, maksimalnata koncentracija vo krvta se javuva 2 ~asa podocna. Toksi~noto dejstvo na alkoholot e poblago ako jadeweto e bogato so proteini. Me|utoa eliminirawe na alkoholot od teloto se vr{i so negovo razgraduvawe, i toa vo crniot drob, kade {to se razgraduva okolu 90% od vkupnoto koli~estvo alkohol. Alkoholot prvo se pretvora vo acetaldehid, a potoa acetaldehidot se pretvora vo ocetna kiselina. Crniot drob poleka go razgraduva alkoholot i za 1 ~as vo nego oksidira 809 gr. alkohol, prose~no 0,1% koncentracija na alkohol vo krvta na ~as. Simptomite na pijanstvo poka`uvaat deka alkoholot e nerven otrov, toj deluva kako i mnogu narkotici taka {to vo prvata faza vozbuduva, a potoa go paralizira centralniot nerven sistem. Ima pove}e stadiumi na pijanstva. Koncentracija na alkohol od 0,5% vo krvta se ozna~uva kako podnapienost. Se karakterizira so zabrzana rabota na srceto, zgolemen krven pritisok. Poradi toa se javuva subjektivno ~uvstvo na toplina, euforija, veselost, govorlivost, gestikulirawe i dr. Smalena e kontrolata na centrite vo mozokot, taka {to se deprimirani intelektualnite centri. Vtor stadium e od 1,5-2,5%, i toga{ stanuva zbor za pijana sostojba. Prethodno navedenite simptomi ovde se pojaki, se javuvaat u{te i znaci na narkoti~no dejstvo, taka {to doa|a do dremlivost, nesigurnost vo odot. Koncentracija na alkohol me|u 2,5-3,5% predizvikuva te{ka pijana sostojba. Liceto te{ko di{i, krvniot pritisok mu opa|a, ~esto povra}a, mokri i sl. Kaj koncentracija pogolema od 3,5-4% obi~no se javuva komatozna sostojba vo koja ~esta e i smrtta. Zenicite na pijanite lica se {irat, ako pacientot se protrese, a pritoa pacientot ne doa|a do svest. Podocna zenicite povtorno poleka se sobiraat. Vo terapijata e va`no {to poskoro da se otstrani neresorbiraniot alkohol so ispirawe na `eludnikot so mlaka voda ili fiziolo{ki rastvor. Korisno e davawe kofein vo inekcii. Jako crno kafe mo`e da ja zameni inekcijata kofein. Se dava glikoza ili mala doza na insulin. Po oporavuvaweto od pijanstvoto ostanuva glavobolkata, gadeweto. Ovaa sostojba se vika mamurluk. Trueweto so jaglerod dvooksid, {okot, povredite na glavata, nekoi du{evni bolesti predizvikuvaat simptomi sli~ni na pijanstvoto. Postoi patolo{ko pijanstvo i hroni~en alkoholizam. Pod izrazot patolo{ko pijanstvo se podrazbira iznenadno, akutno te{ko vozbuduvawe ili ma~na sostojba predizvikana od alkoholot. Toga{ se javuvaat jaki afekti, strav i bes kako i halucinacii. |
|