Ekonomija

VREME E DA SE SOBERAT PLODOVITE OD MO]NIOT DOLAR

  • Zemjite so pazarna ekonomija bi trebalo da se naso~at kon prifa}awe na amerikanskata valuta kako nivna sopstvena, veli Koni Mak, amerikanski Senator od dr`avata Florida

Svetskata ekonomija stanuva eden edinstven pazar. Kako takov, postoeweto na pove}e od 150 razli~ni nacionalni valuti go pravi pomalku ili pove}e ekonomski neopravdano. Nestabilnosta predizivikana od postoeweto na tolku mnogu valuti e edna od pri~inite {to se pojavi raste~ki interes za oficijalna dolarizacija, kade {to zemjite so pazarna ekonomija gi ukinuvaat svoite valuti i go prifa}aat amerikanskiot dolar kako legalno sredstvo za pla}awe. Dolarot e najdobrata valuta vo svetot. Latinoamerikancite ve}e dr`at golemi sumi od zelenata banknota kako brana protiv nepredvidlivite lokalni valuti. I pove}e od toa, bankite pove}e sakaat da pozajmuvaat vo dolari, a investitorite pove}e sakaat da steknuvaat profit vo dolari.

Vreme e SAD da ja ohrabrat dolarizacijata koja{to jas ja objasniv vo Zakonot za me|unarodna monetarna stabilnost. Zakonot }e im dade mo`nost na Amerikancite da go "izvezuvaat" klu~niot faktor koj stoi zad nivniot ekonomski uspeh - monetarnata stabilnost. Drugite dr`avi, bi bile slobodni da ja "uvezat" ovaa stabilnost, bidej}i toa go gledaat kako pogodnost. Ako toa go napravat, inflacijata i kamatnite stapki }e padnat spored nivoto na amerikanskiot dolar; vladite pove}e nema da bidat vo mo`nost da pe~atat pari za finansirawe na beskorisni programi; narodot }e mo`e da se zanimava so dnevno pazarewe so valuta na koja & veruva kako na stolb na vrednosta, a }e bide eliminiran i rizikot so razmenskite kursevi. Rezultatot bi bil pove}e {tedewe, pove}e investicii, pove}e likvidni finansiski pazari, pove}e fiskalna disciplina i pogolema me|unarodna trgovija. Ovie, site zaedno, }e generiraat povisoki stapki na ekonomski rast i }e gi podobrat uslovite za `ivot.

Zemete ja Panama, edinstvenata dr`ava vo regionot koja go prifati dolarot kako nejzina oficijalna valuta. Taa ne samo {to postigna eden od najbrzite dolgoro~ni stapki na razvoj vo Latinska Amerika, tuku taa istovremeno e edinstvenata zemja vo regionot kade {to 30-godi{nite krediti za ku}a se op{todostapni.

Povisokiot ekonomski raste` vo stranstvo isto taka }e im odgovara i na SAD. Na{ata trgovija so 500 milioni Latinoamerikanci e pomala, otkolku na{ata trgovija so 31 milion Kana|ani. So pribli`uvaweto na Latinska Amerika kon patekata na povisok raste`, dolarizacijata }e pomogne regionot da stane mnogu pobogat. No, koi se pre~kite za ovoj proces? Edna od najgolemite pre~ki e toa {to dr`avite }e treba da se otka`at od danokot na kovawe pari, profit, koj dr`avata go dobiva koga pe~ati pari (bidej}i vrednosta na valutata ja nadminuva vrednosta na nejzinoto pe~atewe.

Na primer, Argentina }e izgubi 750 milioni dolari godi{no, {to e ednakvo na okolu 20 procenti od nejziniot buxet za obrazovanie. Ovoj danok na kovawe pari nema lesno da is~ezne; toj }e bide transferiran kon SAD. Ottuka politi~kite oponenti na dolarizacijata bi mo`ele da ja napadnat nea poradi baraweto za pla}awe na "danok" kon Va{ington.

Za da go naso~i ovoj problem Zakonot za me|unarodna monetarna stabilnost }e mu ovozmo`i na sekretarot na amerikanskiot Trezor da gi podeli zgolemenite sumi od amerikanskiot danok na kovawe pari so dr`avite {to se dolariziraat.

Druga pre~ka e deka dolarizacijata bi gi napravila SAD "de fakto" garant na finansiskata sostojba na site dr`avi {to }e go prifatat dolarot. A ova razbirlivo e odgovornost {to SAD ne sakaat da ja istisnuvaat. Ova e zatoa {to smetkata jasno zboruva deka amerikanskite Federalni rezervi ne bi bile primorani da deluvaat kako pozajmuva~i na poslednite sredstva kon dolariziranite dr`avi; Federalnite rezervi nema da imaat obvrska da gi razgleduvaat stranskite ekonomski ili finansiski sostojbi koga ja odreduvaat monetarnata politika; i tie ne }e imaat odgovornost za supervizija na bankite vo dolariziranite dr`avi.

Nekoi }e se pla{at deka dolarizacijata mo`e da sozdade pregolem stranski pritisok vrz Federalnite rezervi. Jas ne se soglasuvam. Federalnite rezervi se ve}e pod stranski pritisok: Koga ja stegame monetarnata politika celiot svet ~uvstvuva stegnatost okolu vratot. Vo sekoj slu~aj, Alen Grinspen, pretsedatel na Federalnite rezervi, vo april mu re~e na Kongresot deka Federalnite rezervi mo`at da izdr`at sekakov stranski pritisok {to }e proizleze od dolarizacijata. Kone~no, odlukata za dolarizacija e takva {to sekoja dr`ava }e mora da ja napravi za sebe bez ubeduvawe, so prisila od SAD, bilo za ili protiv. So ponudata za podelba na danokot za kovawe pari se kompenziraat dolariziranite dr`avi za nivnite zagubi vo pogled na otsustvoto na danok za pe~atewe na pari.

Dolarizacijata ne e univerzalen lek za sekoj ekonomski problem vo nerazvienite zemji so pazarna ekonomija. Taa mo`e da bide samo ~ekor vo vistinskata nasoka. Vo nikoj slu~aj taa ne mo`e da se koristi kako izgovor za otka`uvawe od reformite, kako {to se podobri dano~ni sistemi, pojasni prava na sopstvenost i pomala vladina kontrola vrz ekonomijata.

Vo 1992 godina koga Lorens Samers, sekretar na Trezorot, be{e glaven ekonomist na Svetskata banka toj re~e deka dolarizacijata bi mo`ela da dobie me|unaroden prioritet. "Za svetot kako celina" re~e gospodinot Samers, "unapreduvaweto na dolarizacijata mene mi izgleda sosema jasna".

Vsu{nost ova se moite sentimenti. Vo1980-tite godini SAD go pobedija komunizmot i ja izvezoa demokratijata. Sega imame {ansa da izvezuvame monetarna stabilnost i so toa da go vodime svetot kon prosperitet.

Prezemeno od "Fajnen{el tajms"

(avtorot Koni Mak e amerikanski Senator od Florida i e pretsedatel na zaedni~kiot Ekonomski komitet i na potkomitetot na amerikanskiot Senat za bankarstvo i ekonomska politika)