|
[esta sednica na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija OSVRT NA SOSTOJBITE VO ODDELNI DEJNOSTI I STOPANSKI GRANKI Podgotvila: @aklina MITEVSKA V o godinava {to odminuva stopanstvenicite o~ekuvaa deka }e bide godina vo koja pozabrzano }e se ostvaruvaat reformite vo stopanstvoto, deka }e se ostvari dinami~en porast na proizvodstvoto i izvozot, kako i pogolem intenzitet na razvojnite procesi, posebno onie od interes za stranskiot kapital. No, sprotivno na o~ekuvawata ovaa godina mo`e da se sporedi so godinite na ekonomskite i transportnite blokadi, od koi makedonskoto stopanstvo pretrpe ogromni {teti koi s# u{te ne se sanirani. Kosovskata kriza i {tetite od 650 milioni amerikanski dolari se osnovna pri~ina, poradi koja ne mo`eme da zboruvame za ostvaruvawe na planiranite rezultati, re~e Du{an Petrevski pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. Podatokot od 27,9 milijardi denari na krajot na mesec oktomvri e vkupniot iznos na dosega stasanite i neplateni obvrski, koi vo odnos na minatata godina se zgolemeni za 48,4 %. Toa zboruva deka 2/3 od pravnite subjekti imaat blokirani `iro - smetki, a zagubata e pogolema za 5,9 % od vkupniot prihod. Toa zna~i deka taa e za okolu dvapati pogolema od ostvarenata neto - dobivka. No, deka i vo vakvi uslovi rabotevme na osvojuvawe na novi pazari, poka`uvaat podatocite za ostvarenite rezultati vo izvozot so zemjite od EU, koi vo periodot januari-septemvri 1999 godina iznesuvaat 43,5 % i toa 47,6 % izvoz i 40,6 % uvoz, {to samo po sebe govori za naporite {to gi napravi na{eto stopanstvo za da opstoi vo vakvata izostrena konkurencija, konstatira Petrevski. Ve}e vtora godina, SR Germanija e prviot partner na R.Makedonija vo nadvore{no - trgovskata razmena, no zna~ajno e da se istakne deka razmenata so porane{nite JU - republiki se dvi`i me|u 15 - 20 % od onaa {to e ostvarena vo 1990 godina.SOSTOJBATA VO POODDELNI STOPANSKI GRANKI Izvozot na hemiskata industrija opa|a za 25,9 %, a uvozot za 14,4 %. Celiot hemiski kompleks uvozot go ima pokrieno samo so 30,3 % od izvozot. Opa|awe se zabele`uva i vo industrijata za hartii. Vo agroindustriskiot kompleks sostojbite se sledni: namaleno e proizvodstvoto kaj p~enicata za 5,1 %, kaj ja~menot za 10,8 %, kaj son~ogledot 30 %, kaj orizot 12 %, a pogolemo proizvodstvo e zabele`ano kaj {e}ernata repa. Vo grade`ni{tvoto se zabele`uva trend na zgolemuvawe kako na vrednosta na dogovorenite grade`ni raboti, taka i na izvr{enite. Opa|awe ima i vo soobra}ajot. Sostojbata e sli~na i kaj ostanatite stopanski granki. MERKI ZA IZLEZ OD SEGA[NATA SOSTOJBA Viceguvernerot na NBM, [aban Prevala re~e deka nie premnogu se vpu{tame vo analiza na sostojbite, no ne gi barame pri~inite za vakvite sostojbi. Jordan Andov, individualen zemjodelec, bara da se namali povlastenata stapka i taa da ne bide pogolema od 5 %. Direktorot na "@ito Luks" se osvrna na problemot so humanitarnite organizacii. Toj re~e deka tie nemaat ni{to protiv humanitarnite organizacii. Iako proizvodite koi{to gi davaat za pomo{ gi kupuvat od republikava, toa e golema {teta za niv kako melni~ko-pekarska industrija. Negoviot stav e deka humanitarnite organizacii mnogu malku proizvodi kupuvaat od na{ata zemja i zatoa tie nemo`ele da im ja platat cenata za p~enicata na individualnite proizvoditeli. Toj se zapra{a: [to }e se slu~i koga }e dojde slednata `etva, koga nie p~enicata od ovaa ne sme ja iskoristile? A seto toa se slu~uva poradi vakvite organizacii. Spored nego bi bilo podobro da se objavi konkurs i da se otkupi bra{noto {to go nudat humanitarnite organizacii, bidejki negovata cena e ista, kako i cenata {to tie ja pla}aat za p~enicata. Za niv bi bilo podobro, za ista cena, da kupat gotov proizvod, t.e. bra{noto, a bidejki toa pomalku }e gi ~ini, }e ja namalat cenata na lebot. Ministerot za stopanstvo na R.Makedonija & predlo`il merki na Vladata, a taa gi prifatila. Merkite se sledni: Da se formira tripartitno telo, vo koe{to }e ima fond so 5 milioni germanski marki, od koi }e se pozajmuvaat 200 iljadi germanski marki za razni potrebi na stopanstvenicite. Kreditot }e treba da se vrati najdocna za 12 meseci, bez kamati, no ako izmine toj rok za vra}awe, }e se presmetuva kamata. Predlo`eni se i izmeni vo Zakonot za {trajk na rabotnicite. |
|