OPSTOJUVAWATA NA GRADSKIOT TRGOVSKI CENTAR

POPOVSKI: Pred da se napravi programa za Trgovskiot centar i pred da se povika po{irokata arhitektonska javnost za da gi iznese svoite idei vrz baza na ponudenata programa, toj prostor, po zemjotresot vo Skopje, be{e prazen. Toa be{e edno staro skopsko maalo so dva golemi objekta: Prvata Ma{ka gimnazija koja{to be{e gradena nekade kon krajot na XIX vek i crkvata na caricata Elena i carot Konstantin. Tie bea o{teteni za vreme na zemjotresot, taka {to od gradot Skopje do "Elektro stopanstvo" na Makedonija, zgrada koja{to be{e vo izgradba, s# drugo be{e prazno, osven objektite koi{to sega se integrirani vo "Stopanska banka" i koi se nao|aat pokraj rekata Vardar. So ona {to be{e zacrtano so detalniot urbanisti~ki plan se predvide da se izgradi eden pogolem centralen kompleks, koj{to }e ima pove}e sodr`ini, {to zna~i be{e vremenski opredelen, iako ne vo ovaa dene{na dimenzija. U{te so proektot na ekspertskiot tim predvoden od Kenzu Tange, sostaven od stranci, Makedonci i toga{nite institucii "Zavod za stanbeno i komunalno stopanisuvawe" i "Direkcijata za izgradba na Skopje", kako i pove}e makedonski eksperti, napravena e proektna programa za eden vid trgovski objekt. Programata be{e vo soglasnost so barawata na Evropa i toa Germanija, Francija i drugi sovremeni zemji, a so sodr`ini od trgovijata, ugostitelstvoto, kulturata itn. Vo toa vreme pristignaa okolu 30 trudovi. Edna eminentna `iri - komisija od toga{niot jugoslovenski prostor, koja{to be{e sostavena od pove}e arhitekti, napravi selekcija. Potoa se dodelija nagradi, a po prviot krug se organizira{e i vtoriot. Vrz baza na otkupite se poka`a deka treba da se napravat nekoi dopolnuvawa. Jas, kako mlad arhitekt, so svoite 32 godini, ja dobiv vtorata nagrada, prva nagrada nema{e. Toa za mene be{e golema radost i verojatno se dol`i na mojot ednogodi{en prestoj kaj eden ekspertski tim vo Holandija. U~estvuvav i vo izgradbata na eden trgovski centar vo Roterdam. Toj se grade{e nekade vo 50-tite godini, vedna{ po zavr{uvaweto na vojnata, no po eden drug princip i be{e porazli~en od prvite trgovski centri {to se gradea vo SAD. Normalno, toa se dol`i na negoviot ekonomskiot razvoj. Potoa, povtorno se napravi idejno re{enie koe{to se dopolnuva{e so novi sodr`ini, bidejki kako {to se rabote{e proektot, potrebite rastea. Imavme stru~na pro{etka niz Evropa kade {to ve}e funkcioniraa takvi centri, na primer vo [vajcarija, Germanija, Holandija, Anglija itn. Po vra}aweto ottamu, gi nadopolnivme na{ite znaewa i napravivme u{te eden proekt, vo koj se razgleduva{e tehnologijata i mislam deka ni nema{e ramen od Atina do Viena. Tehnologijata be{e neophodna zatoa {to eden objekt ne mo`e da funkcionira ako taa ne se vklu~i vo site fazi: soobra}aj, elektrika itn. Seto toa be{e vo vtoriot ideen krug. Potoa se premina na edna finansiska konstrukcija, koja{to be{e mnogu neobi~na, vo toa vreme, za edna socijalisti~ka zemja, a se odnesuva{e na toa kako da se izdvojat sredstva za da se izgradi objektot. Toga{niot "Sojuz za domuvawe" vo proektot se najde kako akcioner so 51 % akcii, 49 % obezbedija razni organizacii na zdru`en trud, me|u koi "Trud Vardar-uvoz-izvos, "Tehno-metal", "Centro-tekstil" i nekoi pomali organizacii. So nivnoto vlo`uvawe tie treba{e da imaat prednost vo odnos na pla}aweto kirija i dobivawe posoodveten prostor za svoite du}ani. So ova, finansiskata konstrukcija be{e formirana na eden sovremen na~in. Izgradbata po~na i za nepolna godina se izgradi podrum-prostorot so cel da bide i golemo gradsko skrivali{te vo slu~aj na vojna, elementarna nepogoda i sl. Nekoe vreme ovoj prostor se koriste{e za marketing. Po~naa da se sobiraat sredstva za izgradba na celiot objekt. S# e napraveno so sovremena tehnologija.

POPOVSKI: Toa be{e eden pogolem tim, a nositel be{e GP "Beton". Proektot se odviva{e vo sorabotka so pove}e kooperanti, a ~eli~nata konstrukcija be{e na FAKOM, specijalizirana Rabotna organizacija za ~elik, potoa "Industrijata za monta`na gradba" od Belgrad, za greeweto se pogri`i edna firma od Milano, pa "Unis" od Saraevo, "Alumina" se pogri`i za plafonite itn.

POPOVSKI: Ima{e eden proekt i mislam deka toj se realizira 90 %, samo 10 % ostanaa nerealizirani. Tie se odnesuvaa na doteruvaweto t.e fini{iraweto na objektot. Izmenite vo glavniot proekt se odnesuvaa na sekcija 8, kade {to e denes Kinoto. Vo odnos na ovaa sekcija 8 dojde do nedorazbirawe. Vlezot e mnogu nesoodveten za razlika od vlezot kaj plo{tadot, koj{to izobiluva so mnogu du}ani i zatoa do`ivea promeni. Toj se izgradi vo periodot na ekonomski razvoj, koga doa|a{e stoka od site strani i ima{e mnogu krediti. No, vo 80-tite godini zamre. Vo 90-tite godini toj povtorno za`ivea i mnogu firmi se zainteresiraa da go iskoristat ovoj prostor.

POPOVSKI: Toj s# u{te dobro se dr`i, se nadevam deka }e si go vrati izgledot i }e dojde do reafirmacija na novi sodr`ini. Nemu mu pretstoi otvorawe kon kejot i integrirawe so parkot, odnosno povrzuvawe na Trgovskiot so site arhitektonski urbanisti~ki gradbi, kako {to se "Gradskata bolnica", Raboti~kiot dom", "Jukan" itn. Parkot }e treba da se obnovi, bidejki vo nego ima mnogu nepotrebna treva i drvja.

Ka`ete ni ne{to za noviot proekt koj{to se odnesuva na izgradbata na restorani na pokrivot na Trgovskiot centar i dali toj bi predizvikal nekakvi disproporcii vo odnos na negoviot izgled?

POPOVSKI: Toj prostor }e se koristi za rekreacija na gra|anite, }e ima restorani, klubovi, prodavnici, a pred s#, }e bide ekolo{ki. ]e se izgradat i dva lifta. Ovoj predlog e daden na razgleduvawe i se nadevam deka za nego }e se javat mnogu zainteresirani kandidati. Vo odnos na pra{aweto dali vakviot proekt bi predizvikal nekakvi disproporcii, odgovorot e ne. Jas imam dobro isplanirano kade {to treba da stoi i spored planot, s# se vklopuva. Kako ~ovek nema da si dozvolam takvo ne{to!