VO ODBRANA NA MAKEDONSKIOT IDENTITET

Republi~kata zaednica na kulturno-nau~nite manifestacii na Makedoncite muslimani e formirana na 10 noemvri 1979 godina.

Na ovaa sve~enost, govor odr`a i pretsedatelot na RZKNMMM, g. Ismail Bojda: "Od 1971 godina po~ituvaniot, sega pokoen, d-r Nijazi Limanoski, celosno se posvetuva na prou~uvaweto na polo`bata i pravata na Makedoncite so islamska religija. Pri negovite istra`uvawa toj zapoznava golem broj prosvetni rabotnici i drugi intelektualci. Zaedno so niv, toj ja zacvrsti idejata za organizirawe proces za kulturna i nacionalna prerodba, odnosno sozdavawe na samorodna avtohtona organizacija za emancipacija i budewe na nacionalnoto ~uvstvo kaj ovoj del od makedonskiot narod. Negovata ideja se ovekove~i na 10 noemvri 1979 godina, na Prvata nau~na sredba na Makedoncite muslimani vo prostoriite na Kulturniot dom vo golemoto dolnorekansko selo Rostu{e. Ottoga{ do denes izminaa 20 godini ispolneti so mnogu inicijativi, aktivnosti i kulturno-nau~ni sredbi.

Na 10 noemvri 1979 godina se konstituira Republi~kata zaednica na kulturno-nau~nite manifestacii na Makedoncite muslimani na ~ie osnova~ko Sobranie se izbraa telata na Zaednicata i se donese Statutot i Programata za rabota. Za prv pretsedatel na Zaednicata be{e izbran d-r Nijazi Limanoski, a Pretsedatelstvoto na Zaednicata broe{e 47 pretstavnici od site naseleni mesta od Makedonija vo koi `iveat Makedoncite so islamska religija.

Ako vo po~etokot Zaednicata be{e samorodna, vo tekot na izminatite godini taa gi nadmina tie ramki i stana organizacija od poseben op{testven interes na makedonskata nacija, zatoa {to stanuva zbor za organizacija {to se zanimava so kulturnata i nacionalnata prerodba na del od makedonskiot narod. Na funkcijata pretsedatel na Zaednicata doa|aa aktivisti od pove}e regioni, koi so golema po~it na ovaa Sve~ena akademija treba da se spomenat: d-r Nijazi Limanoski, Adem Tafiloski, Ra{id Abazoski, d-r Riza Memedoski, Qatif Pajkoski, Ismail Bojda, Xevat Gulioski, Nami} Arslanoski i Abdula Oxeski.

Vo 1998 godina Pretsedatelstvoto na Zaednicata donese nov Statut i Programa za rabota, a vo soglasnost so Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fondacii, pri preregistracija na Zaednicata be{e predlo`eno i prifateno novoto ime Sojuz na Makedoncite so islamska religija na Makedonija. Odlu~eno e pove}e vnimanie da posvetime na nacionalniot interes na dr`avata i da se zalagame za me|uetni~ka i me|uverska tolerancija. Smetame deka e vreme da im se dade prednost na tolerantnite odnosi, za{to vojnite vo sosedstvoto se predupreduvawe i za nas. Vreme e Makedoncite so islamska religija sami da uvidat deka nemaat druga tatkovina i deka nacionalno obedineti kako Makedonci mnogu }e pomognat za nemenuvawe na demografskiot sostav na dr`avata i neprekrojuvawe na nejzinite granici.

U{te edna{ sakame da uka`eme i naglasime deka e neprifatlivo voveduvaweto na turskiot jazik kako nastaven jazik vo Osnovnoto u~ili{te "Mo{a Pijade" vo @upa {to pretstavuva poigruvawe so nacionalnite ~uvstva na islamiziraniot del od makedonskiot narod i zloupotreba na decata koi zboruvaat ~ist maj~in makedonski jazik za politi~ki celi. Veruvame deka dr`avata }e gi preispita svoite re{enija po ova pra{awe i }e go onevozmo`i procesot na tivkata asimilacija na Makedoncite so islamska religija so voveduvaweto na albanskiot ili turskiot jazik za nastaven vo osnovnite u~ili{ta za decata, ~ij maj~in jazik e makedonskiot. Stanuva zbor za okolu 150.000 Makedonci so islamska religija koi ovaa makedonska dr`ava i celiot makedonski narod mora da gi za{titi.

Svesni sme deka na ovie antimakedonski procesi im pogoduvaat i niza aktivnosti od oblasta na verskiot `ivot kako {to se negiraweto i otfrlaweto na makedonskiot jazik vo xamiite vo naselenite mesta so Makedoncite so islamska religija i zamenuvawe na makedonskiot so turski jazik koj vernicite ne go poznavaat (Golem Papradnik, Debarska @upa), so albanski vo selo Ba~i{ta, Ki~evsko, izvedba na verski i horski ispolnuvawa na albanski, turski i bo{wa~ki jazik vo selo @irovnica. Toa go pravat odredeni oxi i zatoa apelirame, na Makedoncite so islamska religija da im se ovozmo`i, bez negacija na nivnoto makedonsko etni~ko poteklo, slobodno da go ostvaruvaat svoeto pravo na verska pripadnost vo islamot na sopstveniot maj~in makedonski jazik, kako {to toa vo Makedonija na albanski jazik go pravat Albancite muslimani, ili na turski jazik Turcite muslimani.

Seto ova se slu~uva zaradi nemawe nacionalna politika i strategija na makedonskata dr`ava kon ovoj neraskinliv i nerazdvoen del na makedonskiot etnos. Nemaweto na pravilna kadrovska politika kon ovoj del na makedonskiot narod, e pri~ina pove}e za deprimiranost, razo~aranost i beznade`nost kon sopstvenata makedonska nacija. Makedoncite so islamska religija se del od makedonskiot narod, isto kako {to se Makedoncite pravoslavni, katolici, protestanti i pripadnici na drugi religii. Isto kako {to edna{ zasekoga{ mora da se sfati deka islamot ne e nitu turska, nitu albanska vera i deka sekoj, nezavisno od svojata nacionalna pripadnost, mo`e da bide vernik vo sekoja religija. Isto kako {to i Albancite se katolici, pravoslavni, protestanti i pripadnici na drugi religii. Isto kako {to i Arapite, kade {to se nao|a najgolemoto muslimansko svetili{te, se i muslimani i pravoslavni i protestanti i katolici. Sega{niot mig e presuden i dokolku ne se zeme pod za{tita ova naselenie, istoto }e ostane vo nemilost. Sega na ispit e dr`avata, dali i kako }e go za{titi ovoj del od makedonskiot narod. Sega{nata sostojba bara celosno svrtuvawe na Vladata i na Parlamentot kon celosna za{tita na etni~kiot, jazi~niot, kulturniot, verskiot, istoriskiot i dr`avniot identitet, kontinuitet, nasledstvo i prostor na ovoj neraskinliv i nerazdvoen del od makedonskiot narod. Go pozdravuvame obedinuvaweto na Muslimanskata verska zaednica so Islamskata verska zaednica i n# raduva prepevot na Kuranot i na makedonski jazik, o~ekuvaj}i ja negovata promocija i distribucija me|u Makedoncite so islamska religija vo Makedonija i nadvor od Makedonija.

O~ekuvame depolitizacija na islamot, voveduvawe na makedonskiot jazik vo xamiite vo site naseleni mesta vo Makedonija kade {to `iveat Makedoncite so islamska religija, i izveduvawe nastava i edukacija na kadri na Medresata na makedonski jazik. So Svetskiot makedonski kongres go animiravme pra{aweto za sorabotka so Makedoncite so islamska religija na celiot Balkan, gorancite vo Albanija i SR Jugoslavija, pomacite vo Bugarija, raselenite i iselenite Makedonci muslimani vo Turcija i Makedoncite so islamska religija vo zapadno-evropskite zemji, Albanija, Grcija i Turcija. Na 19 septemvri godinava formiravme Goransko dru{tvo alarmiraj}i go pred makedonskata i svetskata javnost pra{aweto za polo`bata i pravata na okolu 50.000 Makedonci so islamska religija na padinite na [ar Planina, na trome|eto me|u Albanija, SR Jugoslavija i Makedonija, koi `iveat vo 10 sela i gradot Kuks vo Albanija, vo 18 sela, gradot Draga{ vo Kosovo i vo 2 sela vo Makedonija. Osobeno aktueliziraj}i go pra{aweto za polo`bata i pravata na gorancite vo uslovi na kosovskata kriza. Zatoa u{te edna{ ~ustvuvame potreba da go stavime akcentot na slednite pra{awa: otvorawe na grani~niot premin Strezimir-Rastelica, organizirawe humanitarna pomo{, re{avawe na pra{aweto za dvojno dr`avjanstvo, odnosno priem vo makedonskoto dr`avjanstvo i reguliraweto na pravoto za prestoj i rabotni dozvoli za gorancite vo Makedonija, formiraweto na Goranska zaednica na Kosovo so cel organizacija na lokalnata samouprava vo oblasta Gora i sorabotka so civilnata administracija na Obedinetite nacii na Kosovo barawe do makedonskata Vlada da go prezeme organiziraweto na nastavata na makedonski jazik vo osumnaesette osnovni u~ili{ta vo oblasta Gora i srednoto u~ili{te vo op{tinata Draga{ so obezbedeno finansirawe od strana na civilnata administracija na Obedinetite nacii za Kosovo. Osobeno barame Makedoncite od Gora vo sopstvenata mati~na dr`ava da ne se tretiraat za stranci i begalci, tuku da im se ovozmo`i procedura za priem na makedonsko dr`avjanstvo i uslovi za prestoj i rabota vo Makedonija. Sekako deka i narednoto rakovodstvo }e naiduva na golemi te{kotii dokolku vlasta ne iznajde vreme i prostor da izgradi {to popravilen stav kon ovoj del od makedonskiot narod. Zatoa za kraj, koristej}i go prisustvoto na dr`avniot vrv na ovaa na{a Sve~ena akademija, }e zavr{ime so zborovite, gospodine Pretsedatel na dr`ava, gospodine Premier, pomognete ni vo ekonomskata obnova i razvoj na naselenite mesta kade {to `iveat Makedoncite so islamska religija, pomognete ni vo odbranata na makedonskiot identitet, da si podademe raka na pomiruvawe i obedinuvawe vo zaedni~kata borba za nacionalna prerodba i prosperitet na Makedoncite so islamska religija, na celiot makedonski narod, na gra|anite na Makedonija, na na{ata edinstvena Makedonija!

Na site vernici muslimani, Sojuzot na Makedoncite so islamska religija na Makedonija im go ~estita golemiot muslimanski praznik Ramazan", istakna vo svoeto izlagawe g. Ismail Bojda.

Govor odr`a i premierot Georgievski koj na prisutnite ne im se obrati so dami i gospoda, nitu so po~ituvani gra|ani, tuku so dragi bra}a i sestri. Potoa se osvrna na istoriskiot aspekt, poso~uvaj}i na Otomanskoto vladeewe i pritisokot vrz etnosot na Makedoncite hristijani, kako i periodot na islamizacijata.

Vo svojot govor, Premierot na Vladata me|u drugoto re~e deka ne go spomenuva samo pra{aweto na Makedoncite muslimani, koi se deklariraat kako Turci, tuku i pra{aweto na Makedoncite pravoslavni koi `iveat vo Skopska Crna Gora, a se deklariraat kako Srbi, Makedoncite muslimani koi vo Draga{ se deklariraat kako Srbi, a nivniot jazik vo osnova e makedonski, dodavaj}i deka kaj nas, nekoi denes se deklariraat i kako Bugari. Toj go postavi i pra{aweto kolku makedonski gra|ani od site veri ne sakaa da ja prifatat idejata za dr`avotvornost na makedonskata dr`ava. "Ovaa Vlada ima edna vina pred sebe, poradi toa {to pred nekolku meseci donese odluka so koja po osum godini barawe na Makedoncite muslimani vo @upa im dozvoli da u~at na turski jazik", i dodade "{to treba da napravi edna Vlada, dali mo`e so represija, prisila i zakana da mu se nametne ne{to {to nikoj ne go saka. Makedonskata Vlada sekoga{ }e bide otvorena za borbata na Makedoncite muslimani kon svoite izvori. Me|utoa isto taka morame da ka`eme deka sme nemo}ni vo borbata koga del od Makedoncite muslimani pove}e od edna decenija insistiraat na ne{to {to site nie znaeme deka ne e izvorno", istakna vo svojot govor premierot Qub~o Georgievski.