Etnosocijalni karakteristiki kaj islamiziranite Makedonci (12)

KOI SE MAKEDONCITE MUSLIMANI?

Podgotvila: Rozita ZAKEVA

  • Poradi muslimanskata religija, ova naselenie ne stapuva vo krvni vrski so svoite ednorodnici (hristijanite), koi isto taka se distanciiraat od islamiziranite i gi eliminiraat od krvnoto srodstvo, a poradi makedonskiot jazik, tradiciite i obi~aite, islamiziranite Makedonci ne sakaat da se me{aat so drugi etni~ki zaednici iako & pripa|aat na ista muslimanska religija

Komunisti~kata partija na Jugoslavija, sozdadena kako edinstvena partija na rabotni~kata klasa vo 1919 godina, i vo legalniot period na dejstvuvawe ne izgradila poseben odnos sprema islamiziranite Makedonci, tuku site muslimani programski bile tretirani za Turci ili pak Albanci.

BITISUVAWETO NA MAKEDONCITE MUSLIMANI NE SE PROMENILO

Islamiziranite Makedonci, pred nivnite predci da preminat vo islam, po ni{to ne se razlikuvale od svoite ednorodnici, odnosno ednokrvnici Makedoncite hristijani. Pripa|ale na ista religija, imale isti obi~ai, `iveele na ista teritorija, zboruvale na eden ist makedonski jazik, delele ista sudbina. So preminuvaweto vo islam, islamiziranite Makedonci podlegnale na drugi vlijanija za razlika od neislamiziranite bra}a. Spored propisite na novata religija (islamot) me|u niv se vovedeni novi verski i socijalni normi na odnesuvawe koi dotoga{ bile nepoznati za makedonskiot narod. No, sepak ova slovensko islamiziranoto naselenie vo zafrlenite sela i oblasti, pa i pogolemi naseleni mesta kade {to ne bea kolonizirani Turci, a zna~itelno podocna i Albanci muslimani, so promenata na svojata pradedovska religija, ne gi promeni svoite mentalni i rasni osobini kako slovensko naselenie. Nivnata du{a i voop{to nivnoto bitisuvawe i po islamizacijata ostanaa nepromeneti. Po islamizacijata, kako rezultat na verskoto ubeduvawe, kaj ova naselenie se razviva edno ~uvstvo na svetovno odrekuvawe vo smisla deka "ovoj e la`en svet " ili " ne e ovoj svet za Tur~inot (vo verska smisla muslimanot m.b.)". Vo nivnata du{a se vgnezduva ~uvstvo, koe stanuva ~ista svest deka ovoj svet e preoden, deka lu|eto samo se na propatuvawe za drugiot ve~en i podobar svet, i kako rezultat na toa ne treba mnogu ~ovekot da bide lakom, vo smisla da se bori za sega{niot stvaren svetoven `ivot, tuku da se zalaga da pravi dobrini za zadgrobniot `ivot. Ottuka, pove}e vekovi kaj islamiziranoto makedonsko naselenie se zabele`uva socijalen zastoj, nema aktiven odnos vo izgraduvaweto na kulturnata okolina, odnosno `ivotnata okolina, a vo tie ramki i za li~niot progres, za obrazovanieto itn. {to ne e slu~aj denes.

HRISTIJANITE SE DISTANCIRAAT OD MAKEDONCITE MUSLIMANI

Islamiziranoto bedno makedonsko naselenie koe ostana so svojot maj~in makedonski jazik i drugite etni~ki svojstva od pred islamskiot period, ne se ni poslu`i so islamskata religija kako so institucija za temelna promena na svojata postojna op{testveno-ekonomska polo`ba (kako {to toa go napravi islamiziranoto srpsko ili hrvatsko naselenie vo Bosna i Hercegovna), pa zatoa skoro nasekade vo Makedonija, i po prifa}aweto na islamot (koj mu vetuval posre}en `ivot) ostana tolerantno sprema neislamiziranite svoi sobra}a.

Vakviot odnos na islamiziranoto makedonsko naselenie vo zafrlenite pasivni sela i krai{ta, pred s# e rezultat na faktot {to tie prifatija izgradena forma na islamot. Kaj nas, islamot donesen vo toj period dojde napolno oformen vo svojot religiozen i duhoven sistem. Islamot kaj nas do`ivea brz napredok vo svojata vojni~ka ekspanzija, vo svojot nadvore{en formalen sistem. Spored toa, so prifa}aweto na islamot, islamiziranite Makedonci, ja primile negovata vnatre{na gradba kako gotov fakt i faktor, a paralelno so toa i uslovenite verski i socijalni formi. Vsu{nost so islamizacijata vo na{i uslovi vo taa istoriska epoha, islamiziranoto naselenie mehani~ki s# prifa}a. Se pomirile so toa kako so definitivna i re{ena zada~a.

Novata islamska religija, po islamizacijata ima{e re{ava~ka uloga za izolacija na islamiziranoto makedonsko naselenie vo selata ili gradovite i oblastite kade {to vo nivnite sredini nema kolonizirano drugo (tursko ili albansko) muslimansko naselenie. Kaj ova naselenie se javuva endogamijata, kako zna~ajna op{testvena i etnobiolo{ka karakteristika. Taa e uslovena kako od geografskata sredina (zatvoreni geografski celini kako {to se Golo Brdo jugozapadno od Debar, Stru{ki Drimkol, Dolna Reka, sredniot sliv na rekata Radika, Ki~evo i Ki~evsko. Skopskata torbe{ka i vele{kata torbe{ka supgrupa, poma~kata grupa islamizirani Makedonci vo Pijanec i Male{evo, Dolna Debarska @upa i dr.) taka i od za~uvaniot maj~in makedonski jazik i drugie etnosocijalni pridobivki vo duhovnata i materijalnata kultura. Poradi muslimanskata religija, ova naselenie ne stapuva vo krvni vrski so svoite ednorodnici (hristijanite), koi isto taka se distanciiraat od islamiziranite i gi eliminiraat od krvnoto srodstvo, a poradi makedonskiot jazik, tradiciite i obi~aite, islamiziranite Makedonci ne sakaat da se me{aat so drugi etni~ki zaednici iako & pripa|aat na ista muslimanska religija.

(Prodol`uva)