|
Ponovata istorija i ponovata istoriografija (2) MAKEDONSKIOT JAZIK I MAKEDONSKIOT IDENTITET avtor Viktor A. Fridman (prezemeno od knigata "Makedonski jazik" XLV-XLVII)
S ite tie avtori mu davaat prednost na bugarskiot stav pretpostavuvaj}i deka na nekoj na~in konstrukcijata na bugarskiot identitet e polegitimna od konstrukcijata na makedonskiot identitet. Poulton (1995: 120) gi promovira i gr~kite napori makedonskiot identitet da se pretstavi kako nelegitimen. Toj, izgleda, ne e vo sostojba da sfati deka samiot identitet e ~ovekoviot artefakt i kako takov sekoga{ e konstruiran (sp. Danforth 1995a:11-27)). Toj tolku saka da gi prifati bugarskite barawa {to nekriti~ki gi prenesuva bugarskite tvrdewa ne zemaj}i gi predvid nivniot kontekst i verodostojnost (Poulton 1995: 118-19). Toj duri sugerira deka Metodija Andonov-^ento, prviot pretsedatel na makedonskata republika, bil poskoro bugarofil otkolku makedonski nacionalist. Nemu, se ~ini, ne mu e poznat faktot deka privrzanicite na idejata za nezavisna makedonska dr`ava ili obedineta Makedonija (t.e. jugoslovenska republika sostavena od Egejska, Pirinska i Vardarska Makedonija) jugoslovenskite komunisti gi obvinile kako bugarofili. Tokmu tie neosnovani tu`bi im pravat tolkavo zadovolstvo na sovremenite bugarski istori~ari. Za faktite povrzani so slu~ajot ^ento sp. Tanaskova (1990). Mu se zablagodaruvam na Endru Rosos (Andrew Rossos) od Oddelenieto za istorija pri Univerzitetot na Toronto, koj gi spodeli so mene dragocenite informacii za toj period od make-donskata istorija koi rezultiraat od negovite sopstveni temelni arhivski prou~uvawa.SRPSKIOT STAV ZA MAKEDONSKATA SITUACIJA Srpskiot stav go pretstavuva Dragni} ( Dragnich 1992: 192): „Makedonskata situacija krie duri pogolemi opasnosti. Kako del od srpskata nacija Makedonija vo sredniot vek bila poznata kako Ju`na Srbija. Po oslo-boduvaweto od Turcite vo rezultat na balkanskite vojni, najgolem del mu pripadna na Srpskoto kralstvo; pomalite delovi se najdoa vo Bugarija i vo Grcija. Po Vtorata svetska vojna Tito od jugoslovenskata Makedonija napravi republika i na onie Srbi koi porano bile prinudeni na begstvo ne im bilo dozvoleno da se vratat".Duri ako gi ostavime nastrana faktite deka Grcija, a ne Srbija e taa {to vo rezultat na Bukure{kiot miroven dogovor (1913) dobi najgolem del od makedonskata teritorija, i deka barem na del od srpskite kolonisti naseleni vo Makedonija me|u dvete svetski vojni im bilo dozvoleno da se vratat (ovaa informacija se temeli vrz moite razgovori so lu|eto koi{to u~estvuvale vo tie nastani), na~inot na koj Dragni} se slu`i so terminot nacija ( Nation) vo odnos na edno srednovekovno carstvo i natamo{nite politi~ki i kulturni vlijanija e, najblago re~eno, izmesten. [to se odnesuva do jugoslovenskite vojni, mo`eme da odbele`ime deka vo vremeto pred raspadot na Jugoslavija radikalnite srpski nacionalisti kako V. [e{eq javno izjavuvaa deka Makedoncite se vsu{nost Srbi, a eden od incidentite {to direktno i prethodea na vojnata be{e sudirot me|u Makedoncite, od edna strana, i [e{eqevata banda i srpskite specijalci, na druga, vo manastirot "Sv. Prohor P~iwski" na 2 avgust 1990.GR^KO ODREKUVAWE NA MAKEDONSKIOT IDENTITET Za razlika od porano spomenatite avtori koi im davaat prednost na eden ili na drug ju`noslovenski identitet od onie {to se pretstavuvaat kako nadredeni vo odnos na makedonskiot, Denfort ( Danforth 1995a), ~ij trud e objektiven, nau~en i solidno dokumentiran, sepak - koncentriraj}i se na gr~koto odrekuvawe na makedonskiot identitet i rabotej}i pred se vo sredinata na makedonskite emigranti od dene{na Grcija - go pretstavuva problemot od helenisti~ka gledna to~ka. Iako stanuva zbor, sekako, za vistinska tema {to zaslu`uva da se prou~uva, a koja Denfort ja tretira so razbirawe i so ~uvstvitelnost, ova e samo del od mozaikot na makedonskiot identitet. Od lingvisti~ka gledna to~ka gr~kite argumenti vo odnos na makedonskiot jazik se ili irelevantni ili ednostavno sme{ni. Nema na~in da se opravda tvrdeweto deka se gr~ki slovenskite govori na teritorijata {to vrz osnova na Bukure{kiot dogovor i pripadna na Grcija. Me|utoa, Lazaru (Lazarou 1986) pravi napor da doka`e deka aromanskite govori vo Grcija ne se romanski tuku poskoro „relehified" gr~ki. Iako e ova sme{no od gledna to~ka na sovremenata metodologija na istoriskata lingvistika, sepak dobro i slu`i na ekspanzijata na helenizmot i na gr~kata nacionalna mitologija. Sledovatelno, na Grcite im ostanuva da tvrdat deka terminot „makedonski" mo`e da se odnesuva samo na gr~kite govori vo Makedonija, dodeka slovenskite govori ne pretstavuvaat jazik tuku „idiom" (Andriotes 1957), ili - soglasno so nacisti~kata tradicija spored koja golemite lagi se pouspe{ni od malite - deka vo Grcija voop{to nema malcinstva so isklu~ok na Turcite vo zapadna Trakija (sp. Human rights Watch/Helsinki1994: 2, II)18. Gleni (1995: 24) pridonesuva kon takviot pristap opi{uvaj}i ja gr~ka Makedonija kako "zna~itelno par~e na Severna Grcija ~ii `iteli zboruvaat gr~ki" ne spomnuvaj}i go voop{to makedonskoto malcinstvo, koe{to s# u{te `ivee tamu. Ima i prili~no vla{ko malcinstvo, kako i albansko i romsko. Evrejskoto malcinstvo re~isi kompletno bilo uni{teno za vreme na Vtorata svetska vojna. Gleni i Pirinska Makedonija ja opi{uva kako ~isto bugarska ne spomenuvaj}i gi onie koi{to se deklariraat kako Makednci koi s# u{te pretstavuvaat zna~aen del od naselenieto iako Vladata go negira nivnoto postoewe i gi maltretira nivnite organizacii.Porazen primer na zloupotreba na ekstrapolacii od vtori~ni izvori pretstavuva Konor (Soppog 1994) zboruvaj}i za makedonskata dijaspora. Toj pi{uva: Nema golema pri~ina da se stavi pod pra{awe neodamne{niot uspeh na Belgrad vo pottiknuvaweto na nacionalnata svest megu pove}eto Makedonci, makar {to podatocite od popisot od 1981, spored koi vo Makedonija nema gra|ani {to bi se deklarirale kako Bugari ili kako Grci, bea bez somnevawe ne~esni. i so neograni~enoto preteruvawe ja potcrtuvaat serioznosta so koja Belgrad prodol`uva da gleda na identitetot i na lojalnosta na naselenieto vo Makedonija. Vo edna od fusnotite Konor (1994: 225) priznava deka sepak postojat malcinstva, no tie ne nadminuvaat eden na sto od naselenieto, pa objasnuva: „za razlika, pove}eto emigranti od Makedonija koi{to sega `iveat vo SAD (kako i nivnite potomci) ka`uvaat za sebe deka se od bugarsko pogeklo. A brojnite emigranti od onoj del od Makedonija {to se grani~i so Grcija priznavaat gr~ko poteklo. Sp. ..."
MAKEDONSKIOT IDENTITET NA DIJASPORATA Duri ako go zanemarime faktot deka se raboti za zastarena informacija i deka pove}eto sovremeni imigranti od Makedonija vo SAD se identifikuvaat ednozna~no kako Makedonci, ostanuva faktot deka dijasporata za koja Konor zboruva, a koja prete`no poteknuva od pred Vtorata svetska vojna, ja sostavuvaat tokmu onie koi{to ne mo`ele ili ne sakale da ostanat soodvetno vo Turcija, Srbija, Jugoslavija ili Grcija, vo zavisnost od toa koga i zo{to emigrirale. Tie gi pretstavuvaat onie Makedonci koi ne se odlu~ile ili ne bile vo sostojba da se borat za samostoen makedonski identitet i koi{to ne u~estvuvale vo konsolidacijata na toj identitet po Vtorata svetska vojna. Tie ne gi odrazuvaat procesite {to se odvivale vo samata Makedonija. Vsu{nost, nezavisnosta na Republika Makedonija po 1991, kako i surovosta na gr~kite napadi, dovedoa do toa duri i emigranti prethodno deklarirani kako Bugari da ja redefiniraat svojata lojalnost. Centralnoto makedonsko spisanie so bugarska identifikacija vo SAD ("Makedonska tribuna") po~na da objavuva tekstovi na standareden makedonski; isto taka jas li~no poznavam Makedonci koi porano se identifikuvaa kako Bugari, a sega nedvozna~no go priznavaat svojot makedonski identitet. Tvrdeweto na Konor za prisustvoto na Grci vo ju`na Makedonija, ednostavno e la`no, iako bi mo`ele poblago da go opredelime kako dezinformacija; vo sekoj slu~aj toa nema nikakva vrska so prisutnata svest kaj ogromnoto mnozinstvoi od naselenieto za negoviot makedonski identitet. (Prodol`uva) |
|