Mo`ebi i zatoa impresionira po mnogu ne{ta, no ona najbitnoto, e deka avtorot so ovoj trud e me|u prvite istori~ari koj razgradi, odnosno nagovestuva "remont" na eden pogolem del od ideolo{kata istoriografija i nebare so toa go razbi modelot na sektorskata (na{a) napi{ana istorija (za Vardarska, Egejska i Pirinska Makedonija), koja{to pretstavuva samo na{ fenomen na neintegralno tolkuvawe na istorijata na makedonskiot narod), koja be{e gradena od "predelkani" fakti i argumenti, iznesuvani oceni so umislena diskvalifikacija i diskreminacija na mnogu li~nosti, otstapuvaj}i od nau~nata etika, i da stane istorija za slavewe na lu|eto od politi~kiot rejting.

Knigata na Lazar Lazarov, mo`e slobodno da se nare~e "naj`iva kniga", vo koja toj go elaborira minatoto i govori tokmu za tie nastani, niz edna seopfatna analiza na verodostojni fakti i mo`ebi so toa }e ne oslobodi od dosega{niot kolektiven strav. Toj kako istori~ar, ednostavno napravi edna retrospekcija od kontinuiran proces (1944-1957 g.) so fakti mu pripa|ale na minatoto, a so koi raspolaga{e od francuskata arhiva. N# osvedo~i so eden neprocenliv dijalog pome|u sega{nosta i minatoto. No, najbitno e {to bez doteruvawe na faktite za da odgovaraat na tolkuvaweto, t.e bez da ima dvoen odnos kon niv, ovaa kniga predizvikuva golem interes i otvoren vidik za dosega{nite tabu-temi. No, vo ovaa kniga ni otkri deka vo pola vek, {to odminuva, sme imale eden redok fenomen i mnogu noevi, a malku pesok.

Avtorot, obrabotuvaj}i go periodot vo vremeto od 1944-1957 g. godina, ocenil deka treba da napravi retrospekcija na na{ite realnosti na objektivnata sostojba vo koja, nas Makedoncite ne tretiraa pod koja bilo komunisti~ka partija ili dr`ava da sme bile.

Kako {to samiot veli: "...Zaslu`uva vnimanie da se naglasi deka niz oficijalnata dokumentacija na Francija se opfateni i zastapeni site tri dela od Makedonija, tretiraj}i gi niv kako edna integralna celina, ne samo vo geografski, tuku i vo etni~ki i op{testveno-ekonomski pogled. Vakvite sogleduvawa se izrazeni kaj francuskite diplomati, voeno-polti~ki i ekonomski eksperti...”(23).

Ottuka se postavuva i pra{aweto: Koj e toj na{ avtor, taka vo integralen del ne prestavi pred svetot?!

Mo`ebi knigata: "Makedonija i odnosite so Grcija", Skopje 1993 g. od vrvot na naukata ili mo`ebi, pak nekoj nena{inec kako {to e avtorot na knigata: "Makedonskiot konflikt", Skopje 1996 g., od Loring M. Denford, kniga koja bez zasen~uvawe n# dovede pred vratata na minatoto i pretstavuva eklantanten dokaz za cenata na neintegralnoto gledi{te vo makedonskata nacionalna istorija.

No, da odime po red na ne{tata i za da mo`eme polesno da yirneme vo korenite na zloto i mra~nite tajni, neka ni poslu`i kako potkrepa vo prosleduvaweto na ovaa kniga i trudot na Todor ^epreganov 1997 g. (52): " Velika Britawa i makedonskoto nacionalno pra{awe 1944-1948 g.". Toj vo svojot trud }e zabele`i:

"...CK na KPJ vo jugoslovenskite ramki, makedonskoto pra{awe go postavuva formalno, bez da navleze vo negovata su{tina i pokraj faktot {to makedonskite komunisti u{te na Konferencijata od 8 septemvri 1940 godina sosema jasno go postavija pra{aweto za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Na Konferencijata vo promoviranosta "makedonska platforma", zad koja stoel Metodija [atorov -[arlo, se predviduvalo borba na makedonskiot narod za doka`uvawe na svojot nacionalen identitet, za ramnopravnost so drugite narodi na Balkanot, sloboda vo svojata suverena dr`avna zaednica kako krajna cel, samostojnost ili vo sojuz so drugite jugoslovenski, odnosno balkanski narodi.

Na Pettata zemska konferencija vo Zagreb, Metodija [atarov-[arlo (koj podocna stana `rtva na politi~kite igri), ostro reagiral vo vrska so na~inot na postavuvaweto i stavovite na KPJ vo vrska so stavot za re{avawe na makedonskoto pra{awe, posebno vo odnos na stavovite na \ilas po nacionalnoto pra{awe, zabele`uvaj}i mu za apstraknosta na referatot, narekuvaj}i go duri "{ovinist ". [atorov istapi so stav vo koj ja obvini KPJ za sekta{ko zastranuvawe. Spored nego, pogre{en bil stavot na KPJ po makedonskoto nacionalno pra{awe, da se ~eka i da se razre{i vo tekot na revolucijata..."

No, da se vratime na avtorovoto isleduvawe i da vidime kako toj go analizira sindromot na mo}ta vo eden totalitaren sistem, od na{ata bliska istorija. I, kone~no, }e se zapoznaeme kako se re{avalo makedonskoto pra{awe i kakov be{e streme`ot i strategijata za obedinuvawe na Makedonija pod gri`ata na tu|incite.

Avtorot, pedantno gi analizira vetuvawata na politi~kite lideri {to gi dobivavme od ona na{e vreme, no i n# potsetuva na na{ite ropska poslu{nost, za toa, kako i zo{to go dr`evme ~ekorot vo negoduvaweto na demagogijata s# do den-denes, za ovie vitalni nacionalni pra{awa.

Da prosledime nekolku izvadoci od knigata i da vidime {to ka`uvaat francuskite dokumenti za periodot vo vremeto (1944-1957 g.):

"...Makedonija od site regioni na Jugoslavija e onoj kade {to komunizamot ima najsilna pozicija. Nivnoto naselenie e ugnetuvano so vekovi od Turcite, potoa od negovite "osloboditeli" i za niv e najprifatliva komunisti~kata ideologija. Tito vo ovoj region najde (vo Makedonija, z.m.) potkrepa... za Makedoncite, nivnata zemja gi opfa}a delovite od bugarskite i gr~kite teritorii i za vistinski glaven grad go smetaat Solun..."(185).

"Do napadot na Inforbiroto ne bea odr`ani plenarni sednici na CK na KPJ, taka {to celata vlast mu pripa|a{e na Politbiorto na CK na KPJ, koe go svikuva{e Josip Broz - Tito, generalen sekretar na Partijata.

Makedonija, za `al, od nepoznati i neopravdani pri~ini, nema{e nitu eden svoj prestavnik vo Politbiroto na CK na KPJ, osven Koli{evski, koj be{e povikuvan samo na onie sednici na koi bea razgleduvani pra{awa svrzani za Makedonija ili vo slu~aite svrzani za Makedonija. Najgolemata vlast be{e koncentrirana vo ova telo, koe de fakto be{e nervniot centar, mozokot i naredbodavniot punkt za site organi i organizacii vo zemjata. Svojata volja i politika ja sproveduvaa preku: Organizaciono-instrukcionoto oddelenie, Kadrovskoto oddelenie, Agitpropagandnoto oddelenie, kako i preku savetodavnite interni partiski komisii za oddelni granki na rabota - za Narodnata vlast, Sindikatot, Resorot za nadvore{ni raboti, za prosveta i {kolstvo itn." (102).

Avtorot, vo analizata, neslu~ajno si postavuva edno od najserioznite pra{awa: Zo{to Makedonija niz celiot period po Vtorata svetska vojna, nemala svoi pretstavnici vo Politbiroto na CK na KPJ!?

"...Politbiroto na CK na KPJ, a koe go svikuva{e Josip Broz - Tito kako generalen sekretar na Partijata. Politbiroto, kako izvr{no telo i naredbodaven punkt za celokupniot `ivot na zemjata, vo avgust 1948 godina dobi nov sostav vo koj se zabele`uva deka pak nema prestavnici od Makedonija, a se izbrani slednite 9 ~lena: Josip Broz - Tito, Milovan \ilas, Ivan Bo{qak, Edvard Kardeq, Boris Kidri}, Franc Leskov{ek, Blagoja Ne{kovi}, Mo{a Pijade i Aleksandar Rankovi}". (186).

Kolku za potsetuvawe: spored gr~kata istoriografija, isto taka nema{e Makedonci, ni vo Politbiorto na CK na KPG, no ni vo Centralniot komitet na KPG, od formiraweto, pa duri nitu za vreme na Gra|anskata vojna, koga resursite na DAG bea okolu 50% Makedonci koi na KPG i slu`ea mnogu verno. Na{ata istoriografijata n# ubeduva{e (vo kolku se pojavuva{e kritika za toa, odgovorot be{e : "...podobro da ne ja se~eme grankata", a pove}e od jasno e deka tie {to n# vodea za vreme na site vojni, duri ni go posekoa stebloto i n# iskornaa, i tie se vratija na svoite ogni{ta), tolku uvereno deka KPG ne treba da nosi vina, duri ni za na{iot nacionalen poraz, tuku deka taa ne vode{e pobedonosno.

So ovaa moja intervencija, sakam da iznesam u{te edna karakteristi~na bele{ka gledana od dene{en aspekt, od Nikola Kqusev1998/190:

"...^entovata vlada, od koi pove}eto potoa bea `estoko ma~eni i pogubuvani po zandanite i logorite na titoisti~kiot sistem. Taa te{ka sudbina ja do`iveaja, pokraj ^ento kako potpretsedatel na Prezidiumot, i dvajca potpretsedateli, stariot ilindenec Panko Bra{narov i profesor d-r Manuil ^u~kov. Potoa istata sudbina gi najde sekratarot na Prezidiumot na ASNOM doktor na Sorbona, Vladimir Pole`ina, ministerot za stopanstvo d-r Lazar Sokolov, ministerot za pravosudstvo Petre Piruze, legendarniot gemixija ilindenecot Pavel [atev, ministerot za vnatre{ni raboti Kiril Petru{evski, ~lenot na Prezidiumot Venko Markovski, partiskiot sekretar i politi~ki komesar na Glavniot {tab Bane Andreev i drugi...".