POSLEDNA NADE@ ZA BEZNADE@NITE

So Kamenot se svrzani nekolku predanija koi{to ostanale niz vekovite do denes i koi{to objasnuvaat od kade poteknuva negovata natprirodna mo}. Najprvin, postoi predanie spored koe ovoj Kamen bil Markov Kamen. Nego Krali Marko go frlil od Isarot kaj [tip koga maval po svojata sestra Milica. Aleksandar Balabanov, Ermenec po poteklo, inaku od ov~epolskoto selo Amzabegovo, profesor na Lajpci{kiot univerzitet i svetski poznat klasi~en filolog, vo svoite avtobiografski ka`uvawa zabele`uva deka na nivniot imot vo mesnosta Kukul, na po~etokot na 20 vek, Turcite se sobirale okolu eden kamen poznat pod imeto Govedar Kamen. Poradi toa {to im dozvoluval da vleguvaat vo nivni imot, negoviot tatko u`ival golema po~it kaj Turcite vo celoto Ov~epolie.

Najpoznatoto prednie za ovoj Kamen, vo svojot motiv, ima internacionalna osnova koja{to direktno ja objasnuva negovata natprirodna mo}. Spored ova predanie, nekoja carica postojano mu ra|ala }erki na carot, pa postoela opasnost carot da nema naslednik. Koga posledniot pat caricata ostanala bremena, carot zaminal vo tugina i & rekol, ako pak rodi `ensko, poarno da ne go ~eka, za{to lo{o }e si pomine. Caricata rodila ma{ko dete, no dvorjanite, od strav, o~ekuvaj}i deka deteto pak }e bide `ensko, po prethoden dogovor, zele ma{ko dete od ciganite i & go podmetnale na caricata, kako nejzino. Taka, carskoto dete stanalo ciganski sin, a ciganskoto - carski. Na carevata sre}a & nemalo kraj koga razbral deka kone~no dobil sin.

Godinite minuvale, a decata rastele kaj pogre{ni roditeli. Ciganite go pratile carskiot sin, da ~uva selski goveda. Toj, ~uvaj}i gi govedata, postojano me~tael za vojni, za osvojuva~ki bitki i si zamisluval kako gi pobeduva silnite neprijateli i se vra}a doma kako pobednik. ^estopati doa|al na Kamenot {to dominiral srede poleto i ottuka prodol`uval da sonuva carski podvizi. Istovremeno, ciganskiot sin, sega carski, kako {to rastel, postojano gi poka`uval osobenostite na svoeto poteklo. Vo igrata so decata sakal da si igraat kako cigani: "Jas }e bidam cigan", velelo, "a vie- ku~iwa i }e me laete". Toa predizvikuvalo somne` kaj carot, pa edna{ re{il da ja otkrie vistinata. Dvorjanite, pred negovata zakana, ja priznale vistinata. Carot vedna{, so svojata pridru`ba, trgnal da go bara sinot.

Go na{ol ka~en na Kamenot kako na govedata, {to gi zamisluval kako vojska, im daval naredbi kako da se postavat za da ja dobijat "bitkata". Carot pomislil deka toa e negoviot sin, no re{il da napravi u{te nekoja proverka. Go pra{al deteto: "Kolku ~inam jas, moite lu|e i seto moe bogatstvo?" Deteto bez rasmisluvawe mu odgovorilo: "[to e tvoeto bogatstvo, vo odnos na eden aprilski do`d vo ova plodno, no `edno pole?". Toga{ carot se uveril deka toa e negoviot sin i go blagoslovil Kamenot, bidej}i na nego go na{ol svojot sin, a site onie {to nemaat ~eda, da doa|aat tuka i taa `elba da im se ispolni.

Vo edna druga varijanta, Kamenot ne postoel prethodno, no otkako sre}niot tatko i sin se pregrnale, tie se skamenile, zaedno so vojskata i govedata. Golemiot kamen, veli ova predanie, se tatkoto i sinot, a malite okolu niv, se vojskata i govedata.

Taka, niz vekovite, lu|eto koi{to imale razni problemi, no glavno nerotkite, doa|ale tuka za da go pobaraat lekot za svojata bolka. Koga }e dojde nerotkata, na samoto mesto, od prisutnite, se izbira kum. So negova pomo{ taa od bel i crven konec spletuva pletenka. So taa pletenka tripati go obikoluvaat Kamenot, del od nea stavaat pod samiot Kamen, a so drugiot del kumot pravi pojas i go vrzuva okolu polovinata na `enata. Taa }e go nosi pojasot postojano, s# duri ne & se ispolni `elbata da ima dete. Posle toa se ka~uvaat na Kamenot i `enata se mie od vodata koja{to ja ima vo edna vdlabnatina na Kamenot i za koja{to se smeta deka ima iscelitelna mo}. Isto taka, `enata so svoi race kr{i par~ence od Kamenot i kako amajlija, postojano, go nosi so sebe.

Vo slu~aj da dobie ro`ba, stotici primeri na rodeno dete se povrzuvaat so mo}ta na ovoj kamen, kum stanuva onoj koj{to e izbran kaj Kamenot. Slednata godina, sre}noto semejstvo, doa|a na Kamenot i vo znak na blagodarnost, daruva jagne. Jagneto se vrti tripati okolu Kamenot, se kole, a potoa so negovata krv se ma~kaat decata, po ~eloto, za da bidat zdravi i napredni.

Skepticite i denes tvrdat deka iscelitelnata mo} na Kamenot e obi~no sueverie, no toa voop{to ne im smeta na nerotkite, tuka, da ja pobaraat poslednata nade`. Istovremeno, zna~itelen broj od niv dobile ~eda (nekoi velat deka toa e poradi sugestijata), pa zatoa brojot na onie koi{to ovde baraat pomo{ za svoite maki, sekoja godina, rapidno se zgolemuva.

Nemavme ro`ba devet godini, raska`uva Velika Trpeska od Melburn, Avstralija, po poteklo od Bitola. Bevme kaj site mo`ni lekari, no ni{to ne se promeni. Pred dve godini, moite rodnini od Bitola ni ka`aa deka na televizija gledale prilog za neobi~nata mo} na ovoj Kamen, pa minatata godina dojdovme tuka. Vedna{ ostanav bremena, sega imame dvomese~en sin i nema posre}ni od nas. Toa e neverojatno. ]e raska`uvam vo Avstralija i na drugi, neka dojdat tuka, ubedena sum deka }e najdat re{enie za svojot problem.

Milka od Kumanovo dobila }erka po vtoroto doa|awe, a Rosica od Jabuka, Jugoslavija, dobila ro`ba po petnaeset godini brak. Hristina od Skopje dobila bliznaci... Site tie toa go povrzuvaat so natprirodnata mo} na kamenot nare~en Govedar Kamen koj{to, gordo i dominantno, stoi sred ramnoto Ov~e Pole. Tokmu zatoa, na sekoj sleden \ur|ovden, toj }e bide postojano posetuvan, s# duri postoi svetot.