MAKEDONSKOTO STOPANSTVO E VO KRIZA

Taa postojano insistira{e za poseben tretman na izvoznoto stopanstvo. ^estopati na stopanstvo mu bea upatuvani kritiki deka ne e prilagodeno kon novonastanatite uslovi, deka nema alterantiva za izgubenite pazari i soodvetnata izvozna ponuda. No, treba da se imaat predvid ekonomskite i transparentnite blokadi nametnati od vojnata vo Bosna i Hercegovina i {tetite od Kosovskata kriza, pridonesoa za ogromnite {teti vo stopanstvoto.

Na{ata opredelba za evropskite integracii se ~ini ja sfa}ame ednonaso~no. Taa ne se ostvaruva samo so potpi{uvawe na dokumenti. Nie treba da staneme partner na EU, a so partnerite sekoga{ se dogovarame. Morame da izgradime odbranben mehanizam, ako sakame da bideme partner na EU vo delot koj se odnesuva na ekonomskata sorabotka, veli Du{an Petrevski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija.

Osnovite na noviot tip dogovorni odnosi {to Evropskata zaednica }e gi razviva so zemjite od Jugoisto~na Evropa (BiH, Hrvatska, Jugoslavija, Makedonija i Albanija), gi definira{e Sovetot na Evropskata unija vo fevruari 1996 godina kako "regionalen priod", pri{to napravil otstapka me|u Republika Makedonija i Albanija vo odnos na drugite zemji. Sovetot istaknal deka idnite dogovori so navedenite zemji bi trebalo da zna~at celosno primena na mirovnite dogovori od Dejton, Pariz i Erdut, a se odnesuvaat na politi~kata stabilnost, ekonomskiot razvoj, me|usebnata sorabotka i sorabotkata so sosedite. Celta na "regionalniot pristap" e zemjite vo odnosen region preku dogovornite odnosi da se izdignat do posakuvanoto nivo na politi~ka stabilnost i ekonomski razvoj do vremeto koga }e otpo~nat dogovorite za potpolna intregracija vo evropskata struktura. Komisijata na Evropskata zaednica na 26 maj se obratila do Sovetot i do Parlamentot na Evropa so stavot deka strategijata na "regionalniot priod" ponatamu treba da se razviva niz procesot na stabilizacija i asocijacija, kako strategija za zapadniot Balkan koj ponatamu bi stanal sostaven del na zaedni~kata strategija na Evropskata unija za pro{iruvawe na Zaednicata. Vo odnos na otpo~nuvaweto na pregovorite za DSA, so sekoja zemja individualno, Komisjata na EZ }e raboti prvo na ispituvawe na mo`nostite za realizacija na pregovorite so Republika Makedonija, a potoa i so Albanija. Drugi uslovi potrebni za procesot na stabilizacija i asocijacija za DSA se: razvojot na postojnite trgovski i ekonomski odnosi vo regionot, koristewe na novi mo`nosti za sorabotkata na razni poliwa vklu~uvaj}i gi pravdata, vnatre{nite raboti i sl. Od aspekt na unapreduvaweto na me|usebnite trgovski odnosi vo narednite 10 do 12 godini bi mo`elo da se ostvari sloboden trgovski prostor. Pretsedatelot na komisijata na Evropskata zaednica g. Romano Prodi na 13 oktomvri 1999 godina se obratil do Evropskiot parlament vo vrska so vklu~uvaweto na novi zemji vo Evropskata unija. Uslovite za vlez na novite ~lenki vo EU se: Prvo ovie zemji moraat me|usebno da gi priznaat granicite edni na drugi, celosno da go re{at problemot so malcinstvata, moraat da ja uredat regionalnata kooperativna organizacija vo koja bila vklu~ena komisijata na EZ. Na 1 i 2 dekemvri 1999 godina vo Berlin se odr`a Tretata stopanska konferencija za Jugoisto~na Evropa, pod mototo "Zemjite me|u Jadranskoto i Crnoto More - Paktot za stabilnost, stopanska sorabotka i rekonstrukcija. Na Konferencijata u~estvuvaa i delegacija od R. Makedonija vo koja na pokana od organizatorite na konferencijata bile vklu~eni "Stopanskata komora na Makedonija", "Vitaminka" - Prilep. "EMO" - Ohrid", "Mavrovo", "OHIS" - Skopje, FAS "11 Oktomvri"- Skopje, Makedonska banka za poddr{ka na razvojot i pretstavnik od Ministerstvoto za trgovija.

SEGA[NATA SOSTOJBA NA STOPANSTVOTO

Poradi namalenoto proizvodstvo i namleniot izvoz Stopanskata komora na Makedonija predlaga izmenuvawe i dopolnuvawe na carinskiot tarifnik. Jorgo ]uka, direktor na "OHIS" veli deka izvozot ni stagnira poradi nedostatok na obrtni sredstva. Nie nemame mo`nosti sami da se finansirame, nemame gotovi proizvodi, imame nedostatok na repromaterijali, nedostatok na gotovi proizvodi i poradi toa gi gubime partnerite. Za 2000 godina }e treba da se napravi konzistentna kratkoro~na politika, taa da i se ponudi na Vladata, a i da se podgotvi nov carinski tarifnik koj }e treba da bide vo soglasnost so firmite za da mo`at tie da uvezuvaat i izvezuvaat.