Geologijata i rudarstvoto na marginite vo na{ata dr`ava

ZA STARITE RUDNICI NIKOJ NE SE GRI@I!!!

Srebre LEVKOVSKI

  • Slobodno mo`e da se ka`e deka na celata na{a teritorija, geolo{kite istragi na mineralnite surovini se potpolno zamreni, bidej}i za takva namena nitu dr`avata, nitu rudarskite pretprijatija, pove}e nemaat sredstva za odvojuvawe
  • Na na{ata javnost ne i poznato {to se slu~uva{e so proma{enata investicija na rudnikot za fero-nikel FENI od Kavadarci koj{to do krajot na mesecov, ako ne se prodade, }e mora da se zatvori
    •

Edna od najvitalnite i najfundamentalnite stopanski granki vo na{ata dr`ava, rudarstvoto i geologijata, koi{to se najtesno povrzani me|u sebe, vo poslednive tri deceni, se staveni na marginite, a so toa e doveden vo pra{awe opstanokot na pove}e rudnici, odnosno nekolku iljadi rudari i nivnite semejstva koi{to se otpu{teni od rabota. Za otvorawe na novi okna i dnevni kopovi na mnogu bogati minerali koi{to sedat pod zemjata na na{ite planini {irum Makedonija, pove}e nikoj ne pomisluva! Slobodno mo`e da se ka`e deka na celata na{a teritorija, geolo{kite istragi na mineralnite surovini se potpolno zamreni, bidej}i za takva namena nitu dr`avata, nitu rudarskite pretprijatija, pove}e nemaat sredstva za odvojuvawe. U{te vo polo{a sostojba se nao|a i Geolo{kiot zavod na RM koj{to se zanimava so geolo{ki istragi na mineralni surovini i otkrivawe na novi rudnici. Na ovoj na~in se doveduva vo pra{awe i ponatamo{noto educirawe na rudarsko-geolo{kite institucii vo Probi{tip i [tip od kade {to tehni~arite i in`enerite, po zavr{uvaweto na {koluvaweto, so diplomite }e ostanat nevraboteni.

Vo isto~niot region od na{ata dr`ava vo pove}e rudnici koi{to imaat evropsko renome, so pro~uena proizvodna metalskata industrija, vo pove}e rudarski okna i dnevni kopovi se stavija katinari, se ispu{tija od rabota stotici rudari i sega, vo ekot na finaleto od privatizacijata, ja ~ekaat zavr{nicata na na{ata Vlada koja{to bara strategiski kupuva~i odnadvor. So toa bi stanale i nivni sopstvenici i vo celost }e dominiraat kaj nas i vo oblasta na rudarstvoto, od koe{to Makedonija treba{e i treba da ja ima najgolemata polza.

Na na{ata javnost ne i poznato {to se slu~uva{e so proma{enata investicija na rudnikot za fero-nikel FENI od Kavadarci koj{to do krajot na mesecov, ako ne se prodade, }e mora da se zatvori. Vo ista sostojba se nao|aat rudnicite za olovo i cink "Zletovo" od Probi{tip, "Sasa" od Makedonska Kamenica i "Toranica" od Kriva Palanka. Tie, zaedno so Topilnicata vo Veles, vo eden paket, go ~ekaat noviot sopstvenik. Od ovoj region, na zdravi noze, s# u{te se dr`i rudnikot za bakar "Bu~im" od Radovi{, kako i "Sileks" od Kratovo koi{to, pokraj rudarstvoto za opstanok na vrabotenite, vo tekovno rabotewe imaat vklu~eno i drugi dejnosti.

Zapadna Makedonija e u{te pokarakteristi~na, vo pogled na opstanokot na pove}e rudnici, odnosno po geolo{kite istragi, bidej}i planinite i nivnite utrobi, kako {to se [ara, Bistra, Stogovo, Korab, Cer, Jablanica i dr., vo sebe krijat neotkrieno rudno bogatstvo, koe{to na svetskiot pazar najmnogu profitira, a toa se uraniumot i drugite plemeniti metali. Vo ovoj del od na{ata dr`ava se smeta deka e evidentirano postoeweto na rudni rezervi na mangan, kvarc, bakar, glina, mermeri, rioliti, kvarc i razni ukrasni kamewa i granit vo razni boi, koj{to vo poslednive godini e najmnogu baran i koj najmnogu se koristi za nadgrobni spomenici, a se uvezuva odnadvor, osobeno od Bugarija, no so mnogu slab kvalitet.

Svojot spas od zatvorawe, rudnikot za gips "Radika" od Debar go najde vo stranskiot partner "Knauf"od Avstrija i sega raboti so site vraboteni i se nao|a vo dobra sostojba, Od druga strana, rudnikot za `elezo na @elezarnicata od Skopje, {to go ima{e vo Tajmi{te, ve}e nekolku godini e zatvoren i `eleznata ruda ne se eksploatira na dnevnite kopovi koi{to se nao|aat pod padinite na Bistra. Stru~nite lica na ovoj rudnik, geolo{kite i rudarskite in`ineri, ne sedej}i so skrsteni race, dobrovolno, samite tragaat po otkrivawe na novi minerali, a najmnogu sre}a imaa pri otkrivaweto na manganot vo oblasta Cer i Stogovo. Bogatstvo na ovaa ruda e okolu 29 % {to ovozmo`uva celosna ekonomska eksploatacija, bidej}i Skopskata `elezarnica, za svoite potrebi, odnadvor uvezuva fero i silikomangan, kako i ~eli~ni polufabrikati.

Vo Polo{kiot region, rudnicite za industrija i ognootporni materijali "Silika" od Gostivar, koja{to vrabotuva{e 2.000 vraboteni, ve}e nekolku godini ne raboti. Ista sudbina ima i "Mermeri", a so krajni maki i niz igleni u{i se provira "Jugohrom" od Jegunovce, kako i "Oniks" od Tetovo. Vo ova podra~je sega najmnogu rabotat otvorenite kamenolomi i separacii na dolomiti i varovnici koi{to imaat primena vo grade`ni{tvoto, a tie proizvodi se teretni vozila koi{to vo tekot na letoto bea plasirani vo Kosovo, osobeno od rudnikot "Vratnica" od Tetovsko, "^ajle" i "Krasta" od Gostivar.

Samo rudnicite za jaglen vo Oslomej, Ki~evsko, odnosno vo Bitola, kade {to se locirani termocentralite, koi{to se vrzani vo sistemot na ESM, dobro opstojuvaat bidej}i niv, na{ata Vlada gi ima pod svoite krila i so proizvodstvoto na elektri~nata energija ima svoj profit, vlo`uva investici vo geolo{kite istragi na nivnite dnevni jagelnokopi, dodeka pak zaostanatite rudnici koi{to se nao|aat vo te{ka sostojba, ako ne se najde nadvore{en investitor, vo najskoro vreme }e bidat celosno zatvoreni.