|
Nova kniga za sidata PRI^INI ZA POJAVA NA BOLESTA Prezemeno od " New York Times"
Dali SIDA-ta e predizvikana nesakaj}i, so testiraweto na vakcinacijata za detska paraliza vo Afrika, vo pedesettite godini? Ovaa teorija izgleda{e sosema nevozmo`na koga za prvpat se pojavi vo spisanieto "Rolling Stones" vo 1992 godina. Pove}eto eksperti ja otfrlija otkako eden nau~en komitet ja prou~i i ja proglasi kako premnogu neverojatna, no podocna se poka`a deka Komitetot zasnoval zaklu~okot na eden objaven podatok, koj{to podocna se poka`a gre{en. Sega edna nova, zna~ajna kniga od eden britanski novinar nudi verojatni dokazi za da ja o`ivee i pro{iri teorijata za nastanokot na SIDA-ta. Vo knigata "Rekata" (" The River" izdadena od Little Brown, so cena od okolu 35 dolari), Edvard Huper poka`uva deka edna eksperimentalna oralna polio - vakcina napravena od tkivo na {impanzo, kontaminirano so predokot na virusot, mo`ela da ja predizvika SIDA-ta. Iako nema medicinska ekspertiza, Huper napravil golemo i dolgo istra`uvawe od 1990 godina. Vo 1070 stranici, so {iroki fusnoti toj go gradi svojot slu~aj isklu~ivo na sporedni dokazi koi{to gi sobral vo stotici intervjua i op{irni bibliotekarski istra`uvawa. Huper nao|a bliska slu~ajnost, i vo vreme i vo mesto, me|u najranite slu~ki na SIDA i testiraweto na edna oralna polio - vakcina, razviena vo Institutot Vistar vo Filadelfija i podocna vo dve labarotorii vo Belgija. Od 1957 do 1960 god., vakcinata be{e dadena na milioni lu|e vo Ruanda, Burindi i Kongo. Od 28 slu~ai na dobiena SIDA vo odredeni gradovi vo Afrika, vo 1980 godina, 23 bea od istite gradovi kade {to vakcinata be{e dadena ili vo radius od okolu 280 km. Oblasta e epicentar na afrikanskata epidemija, najlo{ata vo svetot.VIRUS, SMRTONOSEN ZA LU\ETO Postoi i drug sli~en slu~aj so majmunski virus koj{to se kriel vo polio- vakcinata. Milioni Amerikanci bea zarazeni so takov virus, SV-40, vo pedesettite i vo ranite {eeseti godini (za sre}a virusot ne be{e {teten). No, vo 1967 god. nekolku laboranti vo Germanija umrele od novootkrieniot marburg- virus koj{to be{e uvezen od afrikanski zeleni majmuni. Virusot e bezopasen za majmunite, no smrtonosen za lu|eto. Mo`ebi, sli~nostite opi{ani od Huper se slu~ajni. Knigata ne ja doka`uva negovata teorija, nitu pak pretendira na toa, no gradi edna teorija dovolno dokumentirana za da zaslu`i seriozna analiza. Vo sekoj slu~aj, istra`uvawata na Huper }e gi usramat nau~nicite. Toj najde deka vrvni u~eni lu|e ~uvale neuredni podatoci i renomirani medicinski spisanija, publikuvale statii bez osnovni detali. Instituot Vistar, prviot nezavisen centar za medicinski iztra`uvawa vo SAD, formira komisija vo 1992 godina da ja ispita teorijata deka nivnata vakcina ja predizvikala epidemijata na SIDA. Sega Institutot veli deka se obiduva da najde nezavisni eksperti da go storat ona {to tie ne sakaa da napravat pred sedum godini, koga Komisijata prepora~a testirawe na ostanatite dozi na eksperimentalnata polio - vakcina. Sega, otkako amerikanskite doktori ja prepoznaa SIDA-ta vo 1981 godina, potekloto na ova virusno zaboluvawe ostana misterija. Nau~nicite otfrlija mnogu teorii, vklu~uvaj}i gi i onie za odgovornosta na CIA i KGB, bidej}i nedostasuvaa dokazi ili ne odgovaraa na faktite. Ona za {to se znae deka e najraniot dokumentiran slu~aj na infekcija so HIV-1 e vo 1959 godina, a toa e eden ~ovek od Kin{asa, Kongo. HIV-1 POTEKNUVA OD MAJMUNSKI VIRUS Nau~nicite voop{to, se slo`uvaat deka HIV-1 poteknuva od majmunski (simiski) virus od {impanzA. Neodgovorenoto pra{awe e kako virusot se prenel na lu|eto? Voobi~aeno gledi{te e deka preminot nastanal so krven transfer, kako na primer, kasnuvawe ili rana pri koleweto na {impanza. No, lu|eto so vekovi ubivale {impanza. Zo{to nemalo zarazuvawe s# do 1950 godina? Voobi~aenoto objasnuvawe gi citira {irokite socijalni promeni koi{to nastanaa po Vtorata svetska vojna: masovna migracija, urbanizacija i seksualna sloboda. Majmunskite }elii, porano i sega, bile rutinski polzuvani za izrabotka na polio- vakcini. Huper teorizira deka {impanzata bea isto taka izpolzuvani za izrabotka na eksperimentalnata vakcina. Koga vakcinata bila stavena vo ustite na lu|eto, Huper teorizira deka virusot preminal vo krvotokot i evolviral vo HIV-1. Ottuka bil prenesen na drugi lu|e preku seksualen ili krv-do-krv kontakt. Za ovaa teorija bea mnogu skepti~ni, bidej}i spored britanski nau~nici, eden mornar od Man~ester umrel od SIDA vo 1959 god. i bil inficiran najmalku 10 godini, stavaj}i go so toa po~etokot na SIDA-ta pred polio -vakcinata. Istata vakcina bila dadena i vo Polska i [vedska, no tamu SIDA-ta ne bila zabele`ana vo kriti~nite godini. Sega testiraweto dobi vo itnosta, bidej}i se doka`a deka ~ovekot od Man~ester ne umrel od SIDA. Iako mo`nosta teorijata na Huper da bide to~na e mala, sepak nau~nicite smetaat deka testirawata morat da se izvr{at {to poskoro, a vo me|uvreme im prepora~uvaat na proizveduva~ite na vakcini da se vozdr`at od upotrebata na `ivotinski tkiva. Huper prepora~uva nekolku na~ini za da se rasvetli misterijata. So 16 milioni umreni i 33 milioni inficirani, SIDA-ta e edna od najlo{ite epidemii vo istorijata. Sekoja teorija za takva katastrofalna bolest zaslu`uva seriozna nau~na analiza, bez razlika kolku taa teorija izgleda doka`liva. Zada~ata na naukata e da ja otkriva vistinata. Mnogu nau~nici, privatno opomenuvaat deka publiciraweto na teorijata na Huper }e ja dovede javnata doverba vo vakcinite vo rizik. Mnogu nau~ni grupi koi{to mo`ele da ja doka`at ili otfrlat ovaa teorija toa ne go storile. Eden slu`benik na Svetskata zdravstvena organizacija, duri mu rekol na Huper deka "potekloto na SIDA-ta, denes ne e od interes." Za `al, se raboti za kusogleda politika. Sepak, potekloto na SIDA-ta e od interes i za naukata i za ~ove{tvoto. |
|