Mirovniot korpus, mir i prijatelstvo vo svetotRAZMENUVAWA NA ISKUSTVA I STEKNUVAWE NOVI PRIJATELSTVA Pi{uva: Mileva LAZOVA
P rvite razgovori pome|u Vladata na Makedonija i SAD, za formirawe na Miroven korpus vo Makedonija zapo~naa vo po~etokot na 1996 godina, a potpi{an e na 11 juni 1996 godina.[to se podrazbira pod poimot Miroven korpus i koi se negovite celi, n# informira direktorkata na Mirovniot korpus vo Makedonija, Helen L. Wheeler. Mirovniot korpus e agencija na SAD, koja{to e formirana vo 1961 godina, vo vremeto na pretsedatelot Xon F. Kenedi, koj{to bil inicijator i osnova~. Idejata za ovaa agencija po~nala da se realizira koga pretsedatelot Kenedi bil vo poseta na Univerzitetot vo Mi~igen. Zapra{uvaj}i gi studentite "Dokolku imate mo`nost da dadete del od svoeto iskustvo i znaewe vo drugi zemji, dali bi go storile toa?", tie bile entuzijasti i ednoglasno odgovorile "Da, sekako!". Mirovniot korpus e sozdaden da promovira mir i prijatelstvo vo svetot. Se bazira na posvetenosta i obvrzanosta na amerikanskite gra|ani, od site vozrasti i etni~ki grupi koi{to dobrovolno se prijavuvaat da `iveat i rabotat dve godini vo druga zemja, da pridonesuvaat so svoeto iskustvo i sposobnosti, a voedno i da crpat iskustvo i znaewe od gra|anite vo zemjata - doma}in.Od formiraweto dosega, 150.000 Amerikanci od ovoj Korpus, kako dobrovolci, imaat prestojuvano vo 130 zemji. Vo momentov, pove}e od 6.500 dobrovolci, se nao|aat vo 90 zemji vo Evropa, Azija, Afrika, Latinska Amerika, Pacifikot i Mediteranot. Mo`e da se prijavi sekoj Amerikanec koj{to ima nad 18 godini, no samo 20 % od onie koi{to se prijavile, preku strogo ocenuvawe na iskustvoto, soodvetnosta i `elbata, se odbrani da stanat dobrovolci na Mirovniot korpus. Me|u niv ima {totuku diplomirani mladi lu|e, sredove~ni, kako i lu|e koi{to se kon krajot na nivnite karieri. Trite celi na Mirovniot korpus, svoevremeno postaveni od amerikanskiot Kongres, do denes ostanuvaat nepromeneti: 1. Da se obezbedat dobrovolci koi }e dadat svoj pridones vo razvojot na zainteresiranite zemji, preku razmena na informacii i iskustva; Vo Makedonija, momentalno ima vkupno 34 dobrovolci koi{to rabotat vo razli~ni gradovi, soglasno barawata od u~ili{tata ili organizaciite, vo sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura. Ovie dobrovolci vo Makedonija rabotat vo ~etiri razli~ni sektori: sektor za izu~uvawe na angliski jazik, sektor za ekonomsko obrazovanie, sektor za ekolo{ko obrazovanie i sektor za volonterstvo ( dobrovolno rabotewe) vo Zaednicata. 2. Da pomogne lu|eto od zemjite - doma}ini da imaat podobro razbirawe za lu|eto od Amerika; Sekoja zemja - doma}in dava svoj pridones na programata na Mirovniot korpus. Dobrovolcite `iveat vo makedonski semejstva. Vo tie semejstva, dobrovolecot samoinicijativno se vklu~uva vo site aktivnosti koi{to se slu~uvaat vo semejstvo, na primer, zaedni~ko podgotvuvawe na makedonskite jadewa, a isto taka toj im go prenesuva svoeto iskustvo vo podgotvuvawe na amerikanski jadewa, organiziraat zaedni~ki ve~eri kade {to se zapoznavaat, dru`at, razmenuvaat svoi mislewa i go zacvrstuvaat nivnoto prijatelstvo. Tie golemo vnimanie posvetuvaat vo u~eweto na makedonskiot jazik i vo site sferi na `iveeweto se obiduvaat da se zapoznaat {to pove}e so obi~aite, na~inot i kulturnite pravila na `ivotot za da mo`at da stanat del od Zaednicata i da sozdadat prijatelstva koi{to }e traat cel `ivot. 3. Da pomogne lu|eto od Amerika da steknat podobro razbirawe za narodite od zemjite {irum svetot; Ona {to }e go nau~at i ona {to }e stane del od niv, da go prenesat na nivnite prijateli i semejstva i da gi spodelat so niv vo pogled na iskustvo i znaewe. Koga dobrovolcite se vra}aat vo SAD, ~estopati gi povikuvaat od u~ili{tata i fakultetite da go prenesat iskustvoto, da gi zapoznaat drugite so nekoj del od zemjata kako {to e Makedonija, da doznaat ne{to pove}e za nea. Mirovniot korpus ne e diplomatska misija, nema diplomatski status, edinstvena cel mu e preku nego da se sozdadat uslovi, za da mo`e mirot i prijatelstvoto da dominiraat vo celiot svet. |
|