NIKOLA VAPCAROV

Nau~en sobir "Devedeset godini od ra|aweto na Nikola Vapcarov"

MAKEDONEC NIZ SOFISKITE ULICI

Pi{uva: Ceko BELOGRADI[KI

Mnogumina bugarski nau~nici podatocite za Makedoncite gi crpat od "skapaniti" valkani arhivi na Kosta Crnu{anov. Georgiev i drugi nau~nici baraat prevrednuvawe na deloto na Vapcarov bidej}i bilo oskvernaveno od komunisti~ki idei.

Imeto i deloto na Nikola Jonkov Vapcarov vo makedonskata literaturna i politi~ka istorija ne se preskoknuva. Naproti se nastojuva da se odvoi soodveten prostor i mesto za delata na poetot, kriti~arot i revolucionerot.

Taka po povod devedeset godini od ra|aweto na Vapcarov vo Narodnata i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", a vo organizacija na Institutot za makedonska literatura minatata nedela se odr`a Nau~en sobir na tema "Devedeset godini od ra|aweto na Nikola Vapcarov".

Vo Referatot "Novi izvori za prou~uvawe na Nikola Vapcarov" akademik Gane Todorovski se zadr`a na politi~koto i ideolo{koto pra{awe na Makedonecot, a posebno povrzano so Nikola J. Vapcarov. Todorovski se zadr`a i na skandalozniot roman - biografija za Vapcarov napi{ana od Marin Georgiev "Tretiot rastrel" izlezen pred {est godini. Vo deloto, Georgiev se bazira na novi fakti dobieni od policiskoto i sudskoto dosie na Vapcarov. Akademik Todorovski istakna deka mnogumina bugarski nau~nici podatocite za Makedoncite gi crpat od "skapaniti" valkani arhivi na Kosta Crnu{anov. Georgiev i drugi nau~nici baraat prevrednuvawe na deloto na Vapcarov bidej}i bilo oskvernaveno od komunisti~ki idei.

POET I REVOLUCIONER

M-r Valentina Hristovska - Mironska vo "Ne e lesno vra}aweto doma" (Analiza na dramskiot tekst "Devetiot bran" od Nikola J. Vapcarov) napravi tematska i strukturalna analiza na dramata "Devettiot bran" koja go razoblikuva i `igosuva kapitalisti~kiot poredok. Negovata `rtva e ~ovekot. Vo nego se vgraduva i identifikuva Vapcarov ne samo kako rabotnik, tuku kako Makedonec koj `ivee vo tu|ina i sozdava na tu| jazik i ottuka kako lajt-motiv se povtoruva ve~niot kopne` kon vra}awe doma. Toa pra{awe e postaveno ne samo kako dilema tuku kako apsurd deka toa ne e mo`no. Motiv koj avtorot go komparira so dramata na Ibzir, Gorki, Krle i Iqoski.

D-r Vasil Tocinovski vo referatot "Literaturniot kriti~ar i eseist Nikola Vapcarov" se zadr`uva na dejnosta na Vapcarov vo Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. Kriti~nosta na Vapcarov doa|a do izraz na sostanocite na Kru`okot, niz koi pominale so negativna t.e. so pou~na kritika. Vapcarov u~estvuval i vo raspravata po stihozbirkata "Beli mugri" na Racin. Vapcarov go postavuva pra{aweto za etapata vo koja se nao|a makedonskata poezija i dali taa mora da mine niz site fazi, naglasuvaj}i gi posebno narodnata pesna i klasi~nata forma. Spored nego Racin pravi skok od narodnata pesna kon slobodniot stih i toa go ocenuva kako negova gre{ka.

D-r Tocinovski vo referatot se zadr`a i na drugi aktivnosti prezemeni od Vapcarov, a povrzani so kriti~nosta i stavovite za razvojot na literaturata, posebno na poezijata, za na krajot da konstatira deka

"Vo izboruvaweto na nacionalnite i socijalnite prava i slobodi za svojot narod i tatkovina, vo izvojuvaweto na novi pridobivki od civilizacijata na ~ove{tvoto se bori i so zbor i so oru`je. Vo taa borba go vgraduva i sopstveniot `ivot. Literaturata kako `iva materija, kako odraz na sopstvenoto vreme i `ivot, niz socijalniot realizam go nao|a svoeto celosno soznavawe i presozdavawe, a vo ~ija funkcija kako literaturen kriti~ar se stava i Nikola Vapcarov. Na seto toa dodava deka Vapcarov e redok i bleskoten primer koj svoite barawa za vistinski vrednosna literatura kako literaturen kriti~ar gi posvedo~i i zave{ta vo sopstvenoto kni`evno delo.

Za kni`evnot delo na Vapcarov, pred s# za tvore{tvoto prestaveno kako poezija za deca na Nau~niot simpozium "Devedeset godini od ra|aweto na Nikola Vapcarov" zboruva{e d-r Jovanka Stojanovska-Drugovac na tema "Vapcarov kako poet za deca".

TODOR GEORGIEV BALKANSKI GO SMETA VAPCAROV ZA PREDVODNIK NA ANTIBUGARIZMOT ME\U ^ENOVITE NA MLK

Posebno za odbele`uvawe na ovoj Nau~en sobir e izlagaweto na akademik Bla`e Ristovski "Nacionalnata ideologija na Nikola Vapcarov" vo koja zboruva za bezuspe{noto nastojuvawe na bugarskata nauka za uni{tuvawe na v`arenata nacionalna svest na Nikola Jonkov Vapcarov. Vo toj odnos Ristovski posebno se zadr`uva na deloto "Nikola Vapcarov, Bugarija i Bugarite" od Todor Georgiev Balkanski, bugarski filolog (leksikolog, leksikograf i onomasti~ar) i postar nau~en sorabotnik vo Institutot za bugarski jazik na Bugarskata akademija za nauka vo Sofija. Ristovski gi spomenuva {estte pra{awe na koi se obiduva Balkanski da odgovori: 1.Kakov e odnosot na Vapcarov kon bugarskoto narodno ime; 2) Kakov e odnosot na poetot kon bugarskiot lingvonim; 3) Dali Nikola Vapcarov e poet na edinstvenata bugarska narodnost ili na voinstveniot antibugarski makedonizam; 4) Koi od imiwata na poetot se iskonski bugarski i koi - "makedonski"; 5) Dali horonimot Bugaroja ili negovite apelativen sinonim rodina: tatkovina = etni~ka "Makedonija"; 6) Kakva e zaslugata na Vapcarov vo realizacijata na kominternovskoto re{enie za sozdavawe na "makedonska" nacija i jazik?

Site gorespomenati pra{awa postaveni za dejnosta na Vapcarov, se povrzuvaat so postoeweto i dejstvuvaweto na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija vo koj ~lenuval i samiot Vapcarov. Za stavovite i pristapot na Makedonskiot literaturen kru`ok kon Makedonija i makedonskiot narod, Todor Balkanski, spored Bla`e Ristovski i za Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija veli deka ne e tolku nevina organizacija, kako {to se obiduva da go pretstavi bugarskata literatura, pa pi{uva:

1.MLK e prva organizacija vo bugarskata literatura po "lozarite" od minatiot vek {to se zafatile so negacijata na bugarskoto ime. Ve}e kako u~esnik vo ovoj kru`ok N. Vapcarov e zavr{en makedonist i negator na bugarskoto narodnosno i horonimno ime.

2. MLK gi prerodi misirkovskite negacii na lignonimot bugarski jazik kako jazik na makedonskite Bugari, voop{to ja prerodi misirkov{tinata kako pojava vo bugarskiot nacionalen `ivot, koe{to e sramen za sekoj kulturen narod.

3. MLK gi sozdade najzavr{enite negatori na bugarskoto narodnosno ime, na bugarskiot jazik i na na{eto dr`avno ime, me|u koi neosporni pioneri se V. Markovski, N. Vapcarov, D. Mitre, K. Nedelkovski.

4. MLK vo su{tina e antibugarska organizacija {to ja realizira najgolemata agresija kon bugarskiot narod, inicirana od komunisti~kata internacionala.

Celata programa i aktivnost se delo na Vapcarov. Programata na Kru`okot, naglasuva Balkanski, e pretstavena od samiot N. Vapcarov, kade {to izre~no e poka`ana nasokata kon sozdavaweto na etnonimno zna~ewe vo imeto "Makedonci" i lingnonimno zna~ewe vo imeto "makedonski jazik" t. e. otsega natamu Makedoncite (makedonskite Bugari) da se pretstavuvaat kako etni~ki "Makedonci", makedonskiot govor na bugarskiot jazik, i resp. geografskata oblast od bugarskata etni~ka teritorija Makedonija (so staroto ime Dolna Zemja) - kako etni~ka teritorija na "makedonskiot narod", a isto taka i kako jazikova teritorija na "makedonskiot jazik."

Spored Ristovski, Balkanski istaknuva deka imeto "Bugarija" go nema vo tvore{tvoto na Vapcarov, duri vo odredeni momenti i go negira. Nasproti toa, vo "zatskrien" oblik go istaknuva makedonizmot.

"1. Imeto Bugarija prosto nikade ne e prisutno vo tvore{tvoto na poetot. Zameneto e samo so sinonimniot evfemizam: Ovaa zemja, prostete, e tu|a.

2. Nazivot Makedonija isto taka ne prisustvuva konkretno, no e pretstaven so geografijata na imeto: Pirin, Eltepe, Ohrid i sl."

Avtorot na kni{kata ocenuva deka "krajnite antibugarski nastroenija na N. Vapcarov najjarko se izrazeni vo "Zemja", pa konkretizira: "stihozbirkata "Zemjata", kade {to Vapcarov najjasno go vplel svojot makedonizam, i resp. antibugarizam, e so dokumentirana istorija: sozdadena e po zada~a - konkurs, objaven od MLK, za napi{uvawe "pesna za rodnata zemja" - Makedonija - ve}e ne kako del od Bugarija. Ovoj fakt e pove}e otkolku {to treba dokumentiran".

VAPCAROV, PRED SE, MAKEDONEC

Spored Ristovski, Balkanski istaknuva deka imeto "Bugarija" go nema vo tvore{tvoto na Vapcarov, duri vo odredeni momenti i go negira. Nasproti toa, vo "zatskrien" oblik go istaknuva makedonizmot.

"1. Imeto Bugarija prosto nikade ne e prisutno vo tvore{tvoto na poetot. Zameneto e samo so sinonimniot evfemizam: Ovaa zemja, prostete, e tu|a.

2. Nazivot Makedonija isto taka ne prisustvuva konkretno, no e pretstaven so geografijata na imeto: Pirin, Eltepe, Ohrid i sl."

Avtorot na kni{kata ocenuva deka "krajnite antibugartski nastroenija na N. Vapcarov najjarko se izrazeni vo "Zemja", pa konkretizira: "stihozbirkata "Zemjata", kade {to Vapcarov najjasno go vplel svojot makedonizam, i resp. antibugarizam, e so dokumentirana istorija: sozdadena e po zada~a - konkurs, objaven od MLK, za napi{uvawe "pesna za rodnata zemja" - Makedonija - ve}e ne kako del od Bugarija. Ovoj fakt e pove}e otkolku {to treba dokumentiran".