KIMKATA NA SELSKATA UBAVICA

Devoj~eto rastelo i izrasnalo vo vistinska ubavica. Begot, iako star, posakal i nea da ja ima. Rodila ma{ko dete koe{to, otkako ja zapamtilo majka mu, bila nevesela, neobjasnivo ta`na. Kako da mu ka`e na sinot, za amanetot na dedo mu? Eden den, mom~eto ve}e porasnato, zastanalo na bregot na rekata za da ja nabquduva igrata na vodata i siluetata. Do{ol begot na kow so disa|i zlato, da ja pomine rekata. Kowot zgaznal na edno kam~e, begot padnal i zaminal po vodata. Kowot isplival na bregot kade {to stoelo mom~eto i po~nal da pase. Koga mom~eto videlo {to ima vo disa|ite, pravo kaj majka mu doma. So zlatoto, ne samo {to ja vratile nivnata, tuku kupile i mnogu drugi nivi!

Prikazna zdodevna, ama pou~na so nekoja ve~na aktuelnost, re`irana od samiot `ivot. Odzemenoto, po voljata na Bog, sekoga{ se vra}a. Pra{awe e samo koga i kako?

Vo ovie turbulentni vremiwa na makedonska demokratija, koga s# se "slu~uva vo imeto na slobodata", nema ~ovek i nema utro da ne zastane pokraj "svojata reka" za da ja nabquduva igrata na vodata i siluetata, oti vo niv e nade`ta!

Kako nikoga{ dosega, privatnosta na ovie prostori ja bara svojata smisla za da izleze od ma|epsaniot krug na op{testvenosta, pismo bez adresa. Vo Makedonija, nitu edna vlada pove}e nema da ima opravduvawe za odlo`uvaweto na vra}aweto na odzemenite imoti na mnogu nesre}ni semejstva, koi{to be{e gi zafatil neumniot bran na nacionalizacija, vo vreme koga se yida{e apstraktniot sistem od kartoni za "posvetla i posre}na idnina".

Vladite i vladarite ne se izbiraat da se kolebaat i da gi odol`uvaat bitkite za koi{to se povikani da gi vodat. Koga Tebancite od tvrdinite na svojot grad, pora~aa: "Ili bori se ili odi si od na{iot grad", Aleksandar Makedonski, im re~e na svoite vojnici: "... Ne pla{ete se, toa se glasovi na `eni, zaklu~eni vo svoite sobi"!

Demokratijata po~nuva od privatnosta. Ama pred privatnosta, ako bila storena nepravda so odzemawe na nekomu ne{to {to ~esno go spe~alil, odzemenoto treba i mora da mu se vrati. Kaj nas proklamiravme privatnost, no odzemenoto na nekoga{nite privatnici ne im go vrativme. Toa ve}e ne e sud ni sudstvo, tuku filozofija. Mo`ebi u{te i ideologija, slepa i retrogradna {to se zatskriva vo kabientite na makedonskiot Parlament, kade {to ne e ~udno da se "zaklu~ile i - `eni"! Poznavam privatnik, pretpriema~ koj{to ne go krie stravot deka nema da mu se slu~i - nacionalizacija?! Objasnuvaweto mu e ednstavno: nie sme kako onoj japonski vojnik vo planinata koj{to ne slegol dolu da vidi deka vojnata - zavr{ila.. [to oti nie donesovme Zakon za denacionalizacija, koga negovata primena e uslovena od podzakonski propisi koi{to nikoj nikoga{ ne gi podgotvi!

Na Makedonija ne & trebaat samo mladi, tuku i hrabri, re{itelni voda~i, koi{to nema ni da ja zloupotrebat, ni da ja zanemrat demokratijata. Vo Branko i vo Qub~o nie imame pove}e "sr~ani borci" koi{to najgolemiot del od svoite sili gi vlo`uvaat vo me|usebna presmetka za liderski presti`, otkolku vo bitkata za vistinska demokratizacija na zemjata. Polna ni e ustata so apeli do stranskite investitori da dojdat ovde vo Makedonija, da vlo`at, da rabotat i da bidat sigurni deka "nikoj ni{to ne im mo`e". A, tie ne samo {to ne doa|aat, tuku i pra{uvaat: Koga }e im gi vratite imotite na tie {to im gi zedovte?!

Na Makedonija navistina & trebaat tu|i, stranski pari za da trgne vo razvojot kako {to treba, ne samo zaradi parite, tuku i zaradi sigurnosta. Druga }e bide Makedonija samo so makedonski kapital, a druga so - tu|! Me|utoa, i tu|iot i doma{niot kapital s# u{te ne doa|aat. Ima pri~ini. Kaj nas u{te ne funkcionira Zakonot za denacionalizacija, toga{ kako sakame da funkcionira Zakonot za privatizacija. Ne mo`e nekoj koj{to pe~ali, da ne bide siguren deka spe~alenoto nekoj nema da mu go odzeme.

Ova {to denes se slu~uva kaj nas so privatnosta, odnosno neprivatnosta e pove}e si`e za roman, otkolku praven stolb za dr`ava. Znam deka zemaweto i vra}aweto se bolni procesi so mnogu rizici. No, najgolemiot rizik e da ja izgubi{ dr`avata, ako ne - rizikuva{.

Iako pretsedatelskata trka zavr{i, moram barem insertualno da spomnam: {est silni pretsedatelski kandidati silno se natprevaruvaa za prvata fotelja na dr`ava, no nikoj od niv, vo svojata kampawa, ne ka`a ni zbor deka kone~no e vreme Makedonija da im gi vratite odzemenite imoti na nekoga{nite sopstvenici. Mo`ebi i "nema {to da se vra}a", }e re~e nekoj? Ima: Verbata!

Ne treba da se bide ni sudija, ni politi~ar, ni novinar... Treba da se bide obi~en gra|anin, da se po~uvstvuva verbata vo dr`avata. Oti od drugata strana, n# demne kimkata na selskata ubavica.