Makedoncite vo SRJ bez politi~ka partija

NACIONALNI, POLITI^KI I ^OVEKOVI PRAVA

Plamen Gorski

  • Severna Makedonija is~ezna nelegalno od kartata na Makedonskata Republika. Zaedno so naselenite mesta na Makedonija i be{e odzemen i manastirot Sv. Prohor P~inski kade na 2.8. 1944 godina be{e konstituirana novata makedonska dr`ava
  • So raspa|aweto na porane{nata SFRJ polo`bata na Makedoncite vo Srbija se izmeni. Prekinata nastavata na makedonski jazik. Nekoi Makedonci novinari bea isterani od rabota. Drugi visokopostaveni Makedonci vo vojskata, policijata i voop{to vo tamo{nata vlast bea trgnati od nivnite visoki polo`bi. Na nekoi sigurno mnogu im pre~e{e nivnoto makedonsko poteklo

Vo ju`niot del na Srbija (Jugoslavija) se nao|a Severna Makedonija. Tamu se naselbi (gradovi i sela) naseleni so avtohtoni Makedonci. Toj del na Makedonija vedna{ po vojnata kuso vreme be{e vo sostav na Makedonskata Republika vo Jugoslavija, a be{e vo sostav na skopskiot okrug. Podocna i be{e odzemen so objasnenie "oti ima srpski karakter". Taka pi{uva{e vo pismoto na generalniot sekretar na Sojuznata vlada. Za ova protivmakedonsko dejanie ne postoi zakon ili bilo kakov akt od parlamentite na Srbija, Makedonija ili na Jugoslavija.Taka Severna Makedonija is~ezna nelegalno od kartata na Makedonskata Republika. Zaedno so naselenite mesta na Makedonija i be{e odzemen i manastirot Sv. Prohor P~inski kade na 2.8. 1944 godina be{e konstituirana novata makedonska dr`ava. Na Prvoto zasedanie na ASNOM ima{e delgat od Pre{evo. Denes Pre{evo e vo sostav na Srbija. Trogovi{te, Bujanovec, Ristovec, Ka~anik i mnogu drugi mesta ne se pove}e vo Makedonija. Po naredba na makedonskite "rakovoditeli" za ovoj protivmakedonski akt mora{e da se mol~i za da se zaboravi, no vistinata sekoga{ izleguva na videlina.

Vo Severna Makedonija `iveat Makedonci hristijani i muslimani. Od muslimanite treba da se spomenat i tie {to `iveat vo oblasta Gora koja se nao|a na padinite na [ar Planina. Gorancite ne go imaat zaboraveno svojot maj~in jazik, obi~aite, folklorot i drugite osobenosti {to go potvrduvaat i doka`uvaat nivnoto makedonsko poteklo. Za `al, nad niv se vr{i pritisok za da se asimiliraat istovremeno negiraj}i im go nivniot nacionalen identitet. Mal del od niv {to `iveea tamu se preselija vo Makedonija. Postoeweto na Makedoncite vo Srbija ne e proizvod samo na ovoj vek. Vo 1679 godina po neuspehot na vostanieto na Karpo{ iljadnici Makedonci begaj}i od terorot na turskata vojska se naselija vo Vojvodina. Vo slednite vekovi prodol`i preseluvaweto na Makedoncite vo Srbija. Sekako deka treba da se potsetime na Petar I~ko i na Ivan od Bitola koi bea prvi diplomati na Kne`estvoto Srbija. Podocna mnogu Makedonci odea na pe~alba vo Srbija. Prvite godini po vojnata iljadnici Makedonci bea preseleni vo Srbija. Pomal del od niv se naselija vo Vojvodina kade {to dobija zemja i stanaa zemjodelci. Za nivnite deca nema{e nastava na makedonski jazik. Podocna vo seloto Jabuka, blizu Pan~evo, vo Vojvodina be{e otvoreno osnovno, a potoa i sredno u~ili{te vo koe nastavata se odviva{e i na makedonski jazik. I vo Belgrad ima{e nekolku paralelki so nastava na makedonski jazik. Za vakvata polo`ba so pravata na Makedoncite svoja vina imaa i makedonskite rakovoditeli" koi vo taa dr`ava imaa uloga i dol`nost da mol~at za raboti {to bea od golema va`nost i interes na makedonskiot narod. Vo godinite {to minuvaa materijalnata polo`ba na Makedoncite vo Srbija se podobruva{e. Nekoi od niv zapo~naa samoinicijativno da se organiziraat vo dru{tva na nacionalna osnova, vo pove}e mesta na Srbija. Taa nivna dejnost be{e tragi~na za nekoi od niv. Nekoi od ~lenovite bea proglaseni kako ideolo{ki i dr`avni neprijateli. Tie ne znaea deka parolata slu`i samo za propaganda i deka ne znaea oti pravata na Makedoncite bea strogo dozirani i toa samo vo nekolku mesta. Vo Srbija denes Makedoncite ne se politi~ki organizirani vo svoi organizacii kako {to e slu~ajot so Srbite vo Makedonija. So raspa|aweto na porane{nata SFRJ polo`bata na Makedoncite vo Srbija se izmeni. Prekinata nastavata na makedonski jazik. Nekoi Makedonci novinari bea isterani od rabota. Drugi visokopostaveni Makedonci vo vojskata, policijata i voop{to vo tamo{nata vlast bea trgnati od nivnite visoki polo`bi. Na nekoi sigurno mnogu im pre~e{e nivnoto makedonsko poteklo. Za podobruvaweto na polo`bata na Makedoncite vo Srbija (Jugoslavija) sekako deka e potrebna i sorabotkata me|u dvete dr`avi koja, za `al, vo posledno vreme mnogu e namalen od ve}e poznati pri~ini. Mnogubrojnite Makedonci intelektualci vo Srbija treba stanat predvodnici vo dejnosta za pravata na svoite sonarodnici. Tie sigurno }e najdat sredstva i metodi za da se organiziraat i da se borat, a s# so cel da uspeat vo realiziraweto na nivnite potrebi za nacionalna i politi~ka sloboda i ~ovekovi prava.