LEKCIJA ZA MAKEDONCITE OD DIJASPORATA

Roden sum kaj roditeli od rabotni~ka klasa vo Izrael, vo 1961. Vo mra~no sosedstvo, vo zagadena industriska sredina, crven bastion na "socijalisti~kata" rabotni~ka partija. Taa kade bilo na drugo mesto lesno }e be{e okvalifikuvana kako bol{evi~ko-komunisti~ka. Taa primenuva{e suptilno, opasno dekadentno korumpiran vid nasekade. Prodorno vlijanie koe e tolku tipi~no vo ednopartiskite dr`avi. Sekako, ima{e nekolku znaci (simboli) na par~enca od opozicioni partii, no dominacijata na laburisti~kata partija prodol`i nepre~eno vo tekot na pove}e od 90 godini. A korupcijata be{e i rasprostraneta i neskrotliva - nepotizam, protekcionizam, otvorena korupcija.

Vo tekot na 70-tite, neodamna imenuvaniot guverner na centralnata banka be{e zatvoren, a eden minister izvr{i samoubistvo. Mnogumina se samozapalija ili zavr{ija otslu`uvaj}i dolgoro~ni kazni vo prepolnite zatvori. Sekojdnevno izbivaa krupni skandali. Nekoi od niv ja ~inea zemjata pove}e od 10% od BND sekoj poedine~no (na pr. krizata so bankovnite obvrznici vo 1983). Vo 80-tite, privatizacijata se pretvori vo orgija od li~ni interesi, koja sozdava{e klasa baroni na kra`bata. Crvenata lenta e s# u{te najgolem problem - no i najgolem izvor na vrabotuvawe. Potoa ima{e i vojni i vooru`eni konflikti kako i vendeti i kaznuvawa, mini i raketi, avtobusi {to eksplodiraat i gas maski. Vo svoite 25 godini nezavisnost zemjata pomina niz 6 pogolemi oficijalni vojni, no i 10 konflikti so obem na vojna.

Sepak, i pokraj seto ova, Izrael izleze kako najgolemoto ekonomsko ~udo. Negovata populacija se zgolemi za 10 pati so prilivot na imigranti. Vo tekot na 50-tite, se zgolemi trojno, od 650.000 (1948 - samo brojkata na evrejska populacija) do 2.000.000. Novodojdencite bea site siroma{ni, begalci od geopolitikata na omraza i od isto~niot blok i od arapskite zemji. Kulturniot, socijalniot i religiozniot profil na poslednive be{e vo silna sprotivnost so onoj na nivnite "doma}ini" Sepak, semeto na dolgotrajnite interetni~ki, interkulturni, socijalni i religiozni konflikti be{e poseano, za da naskoro procveta vo dlabok i prazen jaz. Vo tekot na 90-tite, 800.000 ruski imigranti ja poplavija evrejskata populacija od 4.500.000 lu|e. No, ovie demografski presvrti ne go naru{ija modelot na ekonomski porast bez presedan koj dovede do BNP godi{no, po glava na `itel od 17.000 USD. Izrael e svetski lider vo zemjodelstvoto, vo naoru`uvaweto, informati~ka tehologija, istra`uvawa i razvoj vo raznorodni nau~ni oblasti. Pa sepak e pusta zemja, pomala po povr{ina od Makedonija i so mnogu pomalku i pomali prirodni bogatstva. Be{e izlo`en na arapsko embargo vo tekot na pove}e od 40 godini neprekinato. Prose~no zemeno, ima{e 3 milioni `iteli vo tekot na svoeto postoewe. Tajnata na Izrael bea Evreite vo dijasporata niz celiot svet.

Od samite za~etoci - kako koncept vo zarodi{ vo febrilniot mozok na Hercl - evrejskata dr`ava be{e smetana kako dom na site Evrei, kade i da se. Zakonot za vra}aweto im dava{e pravo vedna{ da stanat dr`avjani na Izrael so samoto stapnuvawe na tloto na Izrael. Evrejskata dr`ava se smeta{e za instrument na evrejskiot narod, zasolni{te, prodol`ena raka, napor za sorabotka i za so`ivot, identitet, emocionalen aparat, branik, polisa za osiguruvawe, penzionerski dom, ubedliv argument protiv site antisermiti, minati i sega{ni. Ne stanuva{e zbor za kakvo bilo pra{awe vo vrska so implicitnite i eksplicitni dogovorni obvrski pome|u ovie dve strani. Evreite vo dijasporata moraa da gi zanemaruvaat manite i gre{kite na Izrael. Tie moraa javno da poka`at slepilo za korupcijata, nepotizmot, protekcionizmot, neefikasnata raspredelba na ekonomskite izvori gre{ki i proma{uvawa. Tie moraa finansiski da go poddr`uvaat Izrael. Za vozvrat evrejskata dr`ava mora{e da obezbedi sopstven uspe{en opstanok nasproti site problemi i da im pru`i dobredojde na site Evrei tie da stanat nejzini gra|ani koga i da re{at toa da go storat bez ogled na nivnata prethodna istorija. Postojanite raspravii za toa koj e Evrein i na koja institucija treba da i se dozvoli da go monopolizira daruvaweto na ovoj dohodoven i potencijalno, `ivotvoren status. Sepak, gorko odbivawe se po~uvstvuva vo mnogu krugovi kon 200.000 iljadi neevrejski imigranti, rodnini na Evreite koi gi poplavija izraelskite bregovi vo poslednata dekada. No konsenzusot ostanuva, nepromenet, bez ogled kako toa izgleda. A Evreite go poddr`uvaa Izrael so brojni direktni i inventivni na~ini. Tie bea dobrovolci vo taa bitka. Tie {pioniraa za nea. Tie doniraa pari i gradea bolnici, u~ili{ta, kni`arnici, univerziteti i op{tinski kancelarii. Tie gi poddr`uvaa studentite so {kolarini i mladi voda~i preku programi za razmena. Upravuvaa i finansiraa gigantska mre`a na obrazovni ustanovi od letni mladinski kampovi do kulturni razmeni. Gi kupija rizi~nite dolgoro~ni obvrznici na dr`avata koja se ra|a{e, i koja konstantno se bore{e za svojot `ivot (i zavr{ija odli~na rabota, kako analiza po nastanot). Nekoi od niv investiraa pari vo centralno planirani, periferni obvrznici, zagubeni ekonomski slu~ai fabriki duhovi koi proizveduvaa zastareni i nebarani stoki. Godini i godini tie isturaa prose~no po polovina milijarda USD godi{no (okolu 200 milioni USD godi{no kako neto-fondovi). Pove}eto od parite ne doa|aa od stereotipnite evrejski milijarderi. Pove}eto od tie pari dojdoa od zaedni~ki napori od dobrovolno sobrani pari (iako sigurno pod nabquduvawe i pritisok) sobrani me|u stotici iljadi siroma{ni Evrei {irum celiot svet. Evrejskiot narod vospostavi horda, organizacii ~ija cel be{e sobirawe sredstva i nivna primena za unapreduvawe na cionisti~kata i evrejska kauza.

Sekoj Evrein nedelno vlo`uva{e po neklku centi vo "sinata kutija" - "za kauzata": za vra}awe na zemji{te, za vospostavuvawe na ustanovi, za otvorawe obrazovni institucii, za objavuvawe evrejski vesnici, za deluvawe protiv antisemitizmot, za obnovuvawe na judaizmot i borba protiv zlobnite stereotipi. Toa be{e bazi~no dvi`ewe vodeno samo od dvojniot slogan "Nemame drug izbor" i "Celiot svet e protiv nas". Proizleguvaj}i od posttraumatski i paranoi~ni koreni - podocna stana rasadnik za dobra volja, entuzijazam, sorabotka i gordost.

A seto toa vreme, Evreite znaeja. Ne samo sofisticiranite, tipi~nite evrejski parajlii. Ne samo kosmopolitite, eruditi evrejski intelektualci, tuku i potipi~nite mali zanet~ii, kroja~i, ~evlari, restorateri, taksi-voza~i, vodovodxii, tekstilni rabotnici. Site tie znaeja, no toa nimalku ne gi raskoleba. Ne gi razubedi. Tie ne se svrtea protiv, ne se `alea nitu pak apstiniraa. Prodol`ija da doa|aat. Prodol`ija da davaat pari vo ovaa naizgled nezasitiva crna dupka. Prodol`ija da veruvaat. Prodol`ija da ~ekaat i ostanaa aktivni. I site ovie dolgi dekadi, tie znaeja.

Znaeja deka Izrael e predvoden od grupa od krajno korumpirani politi~ari ~ija lakomost be{e merliva samo so nivnata nesposobnost. Znaeja deka centralnoto planirawe nikade ne vode{e. Znaeja deka izborite se mesteni, deka crvenata lenta go zadu{uva pretpriema{tvoto i inicijativata, deka interetni~kata tenzija e eksplozivna. Znaeja deka zagubata na Izrael ne e vo demografski eksplozivnoto arapsko naselenie zaedno so beskrajnite teroristi~ki akti. Znaeja deka odnesuvaweto na Izrael ne be{e fer, ne sekoga{ demokratsko, ~esto nepotrebno agresivno. Znaeja deka tenderite se dobivaat so potkup, deka transparentnosta e ismejuvawe, deka sudovite bea nebre`ni i neefikasni. Tie znaeja deka sopstveni~kite prava ne bea za{titeni i deka lu|eto bea kukavici, lakomi, malodu{ni i samozagri`eni (da ne re~am narcisoidni). Bea svedoci na gubeweto na i onaka siroma{nite prirodni bogatstva, beskrajno odol`enite procesi, birokratski odolgovlekuvawa, slobodno koristewe na javnite sredstva za privatni celi. Tie gledaa kako ministrite i ~lenovite na Kneset kako i vrvnite lu|e {to treba{e da go sproveduvaat zakonot konspiriraat anga`iraj}i se vo kriminal, a potoa zaedni~ki se trudea da go prikrijat. I se ~uvstvuvaa izdadeni, i vo agonija poradi seto toa. Pa sepak, NIKOGA[ - NIKOGA[, duri ni za sekunda, ne ni pomislija da se otka`at. NIKOGA[, NIKOGA[ parite ne prestanaa da doa|aat.

Ne go prekinaa dijalogot ~ija cel be{e da se podobri celata situacija, tamu vo zemjata na nivnite tolku dale~ni tatkovci.

Tie sekoga{ doniraa, i investiraa, finansiraa, posetuvaa i ubeduvaa i se raspravaa, ostanuvaa tvrdoglavi, se nadevaa i sonuvaa.

Zatoa {to toa be{e i NIVNATA zemja. Zatoa {to toa be{e partnerstvo, a na noviot, dale~en partner mu be{e dadena mo`nosta da u`iva beskrajna doverba. Zatoa {to ja vidoa mo`nosta ekonomskata mo`nost sigurno, no pred s# i istoriskata mo`nost. Koga Izrael sozrea, koga stana pravna dr`ava, uredena, transparentna, efikasna, orientirana kon napred, Izrael so visoka tehnologija, site znaevme, im se isplate{e mnogukratno. Site tie zarabotija na godinite na trpenie i stradawa. Bogatite zarabotija mnogu pari. Pomalite zarabotija ne{to pomalku. No, denes ne postoi Evrein koj mo`e da re~e deka zagubil pari vo Izrael poradi negovite dolgoro~ni finansiski ili ekonomski aktivnosti tamu.

Tie ostanaa so Izrael, pred s# zatoa {to bea Evrei (i, ako prodol`ime, Izraelci). Toa i zna~e{e da se bide Evrein. A bea bogato nagradeni od ministerot za pravda - istorijata. Mo`ebi toa e lekcija {to mo`at da ja nau~at Makedoncite od dijasporata. Barem jas sum siguren deka e taka.

Vi blagodaram.