APEL

Organizacijata "Rea" od Bitola e Zdru`enie na gra|ani na R. Makedonija i po{iroko koe{to voloneterski, bez nadomestok, se organiziraat i rabotat na baza na sponzorstvo i donatorstvo. Pomaga na semejstva so tri i pove}e deca, samohrani majki, penzioneri so mali primawa i site onie na koi, po procena na na{iot Izvr{en sovet, im e potrebna pomo{.

Imame soznanie deka vie i dosega mnogupati ste pomognale, pa se nadevame, deka i ovoj pat, }e pomognete, zaedno so nas, da ja vratime nasmevkata kaj na{ite deca, barem na kratko da zaboravat na gri`ite koi{to gi imaat.

Organizacijata ima preku petnaeset iljadi ~lenovi.

Momentalno na 182 semejstva im e potrebna pomo{.

Zatoa, dokolku ste vo mo`nost, ve molime da ni pomognete barem na nekolku semejstva da im podgotvime paketi so va{i proizvodi i ne zaboravajte deka ona {to mo`ebi vas pove}e ne vi treba, na nekogo od na{ite {titenici mo`e mnogu da mu pomogne.

So nade` deka }e n# poddr`ite i }e ni pomognete, vo na{e kako i vo imeto na na{ite korisnici, vi se zablagodaruvame i ve pozdravuvame.

KOGA ASFALT VO VELEBRDO?

Ako patot ve vodi kon `ivopisnata klisura na rekata Radika ili kon manastirot "Sv. Jovan Bigorski", neo~ekuvano va{iot pogled }e ve prefrli kon edno od najubavite biserski sela, a toa e Velebrdo.

Sekoj {to go posetil Velebrdo }e vi raska`e s# najubavo, }e vi re~e deka e iznenaden od do~ekot i gostoprimstvoto na velebr~ani, ku}ite od ubavi - poubavi taka {to prestojot }e vi bide kako vo gradska naselba. Velebr~ani se gordeat so ubavinite, so koi{to prirodata go nadarila ovoj region, so prekrasnite zeleni vodi od Radika, planinite Kr~in i Bistra koi{to, ubavoto selo, qubomorno go ~uvaat.

Od dedovci i pradedovci pe~albarstvoto e na{a tradicija, bidej}i standardot vo Velebrdo malku se razlikuva od pogolemite gradovi, zatoa golem broj velebr~ani egzistencijata ja baraat nadvor od na{ite granici.

Infrastrukturata e skoro za pofalba: izgraden e nov vodovod, kanalizacija, uli~ni osvetluvawa, telefonska mre`a i sl., me|utoa stara maana na na{eto selo e asfaltot.

Glavniot pat kon Velebrdo e propraten so golemi nedostatoci, {to nekako se krpari. Me|utoa, na{a najgolema `elba e uli~kite da bidat isprepleteni niz seloto, da bidat asfaltirani, a dosega{nite kaldrmi da ostanat kako spomen.

Na{a nade` neka bide malata vakcina od fondovite za nerazvienite krai{ta koj }e ni potpomognat i so poslabi svetilki da ~ekorime posvetlo niz Velebrdo.

KAKO SE BRANI I KAKO SE DOKA@UVA IDENTITETOT?

Nema somnenie deka denes sekoj `iv subjekt saka da `ivee vo mir i sloboda, poln so `elba za uspeh i prosperitet vo naredniot `ivot. No kako?

Morame da si priznaeme deka `elbite se edno i mnogu, a mo`nostite se sosema drugo i deka mnogu smetki ne sekoga{ ni izleguvaat kako {to }e posakame.

Da se `ivee vo zaednica, vo dr`ava koja{to narodot ja so~inuva e pravilo od koe nema druga alternativa i begawe, oti so`ivotot e sozdaden da se `ivee so bliski i najbliski.

Dr`avata e sobir na elementi koj e sostaven ne samo od ~ovekot kako `ivo su{testvo, ami od mnogu takvi i sli~ni vo celina; organiziran i reguliran so razno-razni pravila, bilo toa da se propi{ani od dr`avata (narodot) ili prirodni i drugi sili vo dene{no vreme.

Denes, (a i od porano) nema ~isti sredini vo koi nema primesi i subjekti od pove}e ~initeli, da ne re~eme od `ivi su{testva-gra|ani, koi `iveat vo zaednici, ili prosto ka`ano - dr`avi. Takov e i primerot vo svetot, a takov e slu~ajot i kaj nas, kade dr`avata ni ja so~inuvaat vo najgolem broj Makedonci, pa potoa nacionalnostite: Albanci, Turci, Romi, Srbi, Vlasi i dr. Seto ova e dokumentirano vo koi delovi i oblasti vo dr`avata, kolku i koi nacionalnosti gi ima. Sekako ovoj etnikum ima i svoi prava i dol`nosti spored Zakonite i sekako Ustavot na Republika Makedonija, koe ne{to e regulirano i so mnogu me|unarodni konvencii.

No, mnogu od malcinstva koi{to `ivat vo pove}e dr`avi i zemji i pokraj toa {to im se pravilno regulirani i dadeni pravata i slobodite kako nacionalnosti, vo oblasta na {koluvaweto, jazikot, kulturata i sl., ~estopati se nezadovolni i sekoga{ sakaat i baraat ako se mo`e i pove}e od toa {to im sleduva.

Da istakneme deka kako malcinstvo vo Makedonija `iveat okolu 350.000 (trista i pedeset iljadi) Albanci, na koi im se regulirani pravata, obvrskite i red drugi raboti, koi se organizirani vo razno-razni zdru`enija, pa i politi~ki partii, preku koi imaat i svoi izbranici i vo makedonskata vlast, za da koristat prava vo oblasta na {koluvaweto, kulturata, jazikot i sl. Ova go dozvoluva i Ustavot na R.Makedonija i me|unarodnite konvencii, no deka tie ne se celosno zadovolni i ~estopati reagiraat do nadle`nite vo na{ata dr`ava deka im se naru{eni ili uskrateni nekoi prava, pri {to doa|a i do javni reakcii i ovde i vo me|unarodnite instuticii, vr{ej}i prekumeren pritisok duri i dotamu da im se priznae i tetovskiot ednonacionalen univerzitet, pravo na svoj jazik vo najviskiot dr`avotvoren i zakonodaven dom vo R. Makedonija i {to li u{te ne.

Ovde mora i tie Albanci i na{ata vlast da imaat predvid deka vo sosednite dr`avi vo Bugarija ima nad 1.000.000 Makedonci, vo Grcija nad 2.000.000 milioni vo Srbija nad 2.000.000 vo Albanija nad 5.000.000 iljadi Makedonci i dali tie na{i Makedonci tamu gi u`ivaat site prava i dol`nosti predvideni vo tamo{nite zakoni, Ustavi i me|unarodnite konvencii. Dali tamu imaat svoi {koli na svoj maj~in makedonski jazik, kultura, svoi narodni izbranici vo dr`avnite i zakonodavni organi i tela? Dali koristat maj~in makedonski jazik, i da pra{ame javno dali tie na{i Makedonci tamu imaat svoi ednonacionalni univerziteti ili pak veroispoved na svoj jazik?

E, tuka i ovie "na{i" Albanci vo Republika Makedonija, treba da se gi podotvorat o~ite i da poglednat malku podaleku, a ne da manifestiraat izmislici, revolti i ~estopati da lelekaat do me|unarodnite zaednici i organi deka nekoi prava im se skratuvaat. Svojata umerenost javno da ja poka`at, a ne da mavtaat so albanski i stranski znamiwa niz Makedonija. ^estopati vr{at ve{ta~ka propaganda so posledici koi ne samo nie kako makedonski narod, ami i tie samite maftaxii }e gi po~uvstvuvaat na svojot grb. Ako sakame mir vo ku}ata i ako sakaat i tie takvo ne{to bi trebalo i na{ata vlast i politi~kite subjekti i nivni nevladini organizacii jasno i glasno da im ka`at na svoite gra|ani Albanci: do tuka imame prava, koi go u`ivame i koi ni sleduvaat spored zakonite i pove}e nema {to da barame. Ako sakaat vo mir i so`ivot bratski da `iveeme vo ovaa par~e makedonska zemja, vo sprotivno, zijanot i posledicite se obostrani i dalekuse`ni.

Ete, taka bra}a Makedonci, Albanci i ostanati malcinstva koi `iveete vo Republika Makedonija mo`e da `iveat vo dobro i zlo. Drugo re{enie nema. Zatoa barajte do tuka i do taa granica, pove}e ne deka ne vi sleduva, ami zakonite, Ustavot i me|unarodnite konvencii ne vi davaat i ne vi priznavaat...

STARO SKOPJE

Kako {to znaeme, poslednive godini se vodi intelektualna vojna pome|u na{ite arhitekti, kako da se uredi plo{tadot na na{ata metropola - Skopje.

Vo skladot so vremeto, istorijata na mnogu kulturi i dvi`ewa, ekonomijata, kako i toa, so mali ne{ta da napravime ne{to golemo i veli~estveno, osobeno za na{iot makedonski narod, predlagame stolbovite od delovnata zgrada na "Makedonski telekomunikacii" da se napravat, odnosno, da se zaokru`at so beton ili mermer za da li~at na stolbovi od staro vreme.

Nie sme ubedeni deka so taa mala korekcija, plo{tadot na na{iot glaven grad }e izleda mnogu poubav za gledawe i fotografirawe, mnogu stari skopjani so vozdi{ki }e se potsetuvaat na staroto Skopje.

Ako gradskite tatkovci go zemat vo obyir na{iot predlog, stru~nite lica mo`at za kratko vreme toa da go realiziraat. Se nadevame deka gra|anite na Skopje, so radost, }e go prifatat na{iot predlog.