Islamiziranite Makedonci vo naukata se poznati kako torbe{i

KOI SE MAKEDONCITE MUSLIMANI?

Podgotvila: Rozita ZAKEVA

  • Nekoi avtori imeto torbe{i go doveduvaat vo vrska so persiskata konstitucija "torbeke{", {to vo bukvalna smisla zna~i torba, torbarewe, ~ovek koj nosi torba

Oblasta Gora (planinski kraj) se nao|a pome|u planinskite predeli na [ar Planina, Korab i Koritnik. Taa e edna od pogolemite kompaktni slovenomuslimanski grupi, (islamizirana oblast) podelena vo tri razli~ni dr`avi. Naselenieto spored etni~kite karakteristiki vo folklorot, narodnoto tvore{tvo, a osobeno vo govorniot maj~in makedonski jazik, so izvesni vlijanija na srpskiot j'azik, izvornata slovenomakedonska toponimija i drugo, od etni~ka gledna to~ka e islamizirano slovenomakedonsko naselenie vo XVIII i XIX vek. Od vkupno 29 sela, 18 se nao|aat vo Metohija i Kosovo, vo Republika Srbija. Vo op{tinata Draga{ na severnite padini na [ara i Koritnik, devet sela od oblasta Gora se nao|aat vo Albanija, dve sela vo Republika Makedonija. Vo op{tinata Tetovo selata Urvi~ i Jelovjane, kako Goranska supgrupa. Od selata na oblasta Gora od Srbija i od Albanija, ima ogromen broj iselenici vo Makedonija, Srbija i vo Bosna i Hercegovina. Najgolem broj doseleni doma}instva ima vo gradovite: Skopje, Tetovo, Gostivar, [tip, Strumica i drugi mesta. Etni~kata ednakvost, a osobeno jazi~nata (nivniot maj~in makedonski jazik za~uvan vo negovata izvorna forma) se presudni za preseluvaweto na goranite vo Makedonija. Vo prodol`enie donesuvame qubovna pesna od oblasta Gora od koja mo`e da se vidi jazikot na narodniot peja~.

"Be}ar~e tenko i visoko,

ne me gledaj {to som ja siroto,

ne me gledaj {to som bosa gologlava,

tok' me gledaj kakvo lice imam.

So oblasta Gora, zavr{uvame so aktuelnata sostojba i oblastite kade {to `iveat Makedoncite muslimani. Vo prodol`enie, a i vo narednite broevi }e se zadr`ime na poimot "torbe{" i etnosocijalite karakteristiki na ovoj del od makedonskoto naselenie.

 

ZA POIMOT TORBE[I

Pod terminot torbe{i se podrazbiraat islamizirani Makedonci najmnogu naseleni po planinskite sela vo Zapadna Makedonija, osobeno vo podra~jeto na Reka koi i pripa|aat na etni~kata mija~ka grupa. Najgolemo selo e @irovnica. Go za~uvale makedonskiot jazik, no svesta za verskata pripadnost im go pridu{uva nacionalnoto ~uvstvo. Potekloto na zborot torbe{i ne e objasneto. Nikade lokalnite strasti i nasilstva za vreme na turskoto vladeewe, ne mo`ele tolku slobodno da se primenat kako vo krai{tata na Zapadna Makedonija. Pravoslavnite bile prinudeni da se iseluvaat ili da primaat islam. Vo dolinata na Radika, Crn Drim i ki~evskiot kraj, primaweto na islamot go napravile grupno. Toa najmnogu bilo manifestirano kon krajot na XVII i vo tekot na XVIII vek. Na toj na~in se sozdadeni Makedoncite muslimani takanare~eni "torbe{i".

Islamiziranite Makedonci od regionot Dolna Reka vo naukata se poznati kako torbe{i. Za prvpat ovoj etnonim za niv go napi{al poznatiot prvenec od Lazaropole (oblasta Mala Reka) \ur~in Kokaleski. Kaj torbe{kiot del na mijacite, rodovskite prezimiwa zavr{uvaat na ci, primer: Islamovci, Kadriovci, Abazovci, Bilevci, Me~karovci, Sinanovci itn. Na etnonimot torbe{ ~estopati mu se pridava folkloristi~ko zna~ewe. Vo taa smisla se zboruva deka islamizacijata na naselenieto nastanala po ~etvrtiot-pettiot obid na turski (dort-be{) da dojdat na "din i iman" (din - vera, muslimanska; iman - veruvawe, islamsko), odnosno, vistinskata (muslimanska) religija. Za islamiziranite Makedonci od rodot na mijacite, Tomi} me|u drugoto pi{uva: "Posiroma{ni se od hristijanite, pomalku se zanimavaat so zemjodelie i sto~arstvo, a najmnogu so zanaeti. Odat na pe~alba. Ne se revnosni muhamedani. Pribli`no `iveat kako tamo{nite hristijani mijaci. @enite mnogu ne im se krijat. Niv mijacite hristijani gi vikaat "kurki", a ponekoga{ i torbe{i. Ovie imiwa im se davaat zatoa {to ne se ni pravi Turci, ni arnauti".

Nekoi avtori imeto torbe{i go doveduvaat vo vrska so persiskata konstitucija "torbeke{", {to vo bukvalna smisla zna~i torba, torbarewe, ~ovek koj nosi torba. Vo Stru{ko, pak islamiziranite Makedonci od strana na albanskoto muslimansko naselenie se nare~eni "poturi". Taka na primer za nekoj `itel od seloto Labuni{te velat "potur Labuni{t". So toa sakaat da objasnat deka naselenieto e potur~eno.

Nekoi avtori smetaat deka zborot Torbe{ i Torbe{i koj{to i denes se upotrebuva za islamiziranite Makedonci e vsu{nost slovenski prevod na gr~kiot zbor fundigijagii ili fundijati koj go upotrebuvale pravoslavnite protivnici na Bogomilite vo Mala Azija, a koj termin vo vremeto na Vizantiskoto vladeewe e prenesen vo Makedonija i e primenet vo pogrdna smisla za makedonskite bogomili.