60 godini od izleguvaweto na stihozbirkata "Beli Mugri" od Ko~o Racin

VTEMELUVA^ NA MAKEDONSKATA LITERATURA

Pi{uva: Ceko BELOGRADI[KI

Denes e praznik na na{ata nacionalna kultura, vovedno izlagawe na v.d. direktorot na Institutot za nacionalna istorija d-r Jovanka Stojanovska - Dugovac. Pred 60 godini pojavata na "Beli mugri" pretstavuva{e vistinski praznik, osoben nastan - istoriski za novata makedonska literatura. Miodrag Drugovac zapi{a: "Samiot nastan e pove}e zna~aen, no site zna~ewa, glavno, rezultiraat od dvata negovi osnovni punkta: jazi~niot i vrednosniot! Najposle se pojavi edno kompletno poetsko delo na makedonski jazik i toa so visoki umetni~ki vrednosti. Ako prviot fakt zna~i literaturno utvrduvawe i afirmacija na makedonskiot jazik, vtoriot e tolku komplementaren {to vrednostite gi izrazuva tokmu na toj jazik, koj, na~elno i objektivno gledano, samo isklu~itelno talentiran poet i prou~uva~ na narodniot folklor mo`e{e da go ispolzuva bez dilemi i ~uvstvo na tvore~ka onevozmo`enost."

Vo svoeto izlagawe "[eeset godini od izleguvaweto na "Beli mugri" od Ko~o Racin", prof. d-r Georgi Stalev-Popovski istaknuva deka stihozbirkata "Beli mugri" e pe~atena vo Sombor prvite denovi od dekemvri 1939 godina.

Stihozbirkata "Beli mugri" e definitivno otpe~atena vo prvite denovi na dekemvri 1939 godina, so dve oznaki na mestoto na objavuvaweto: Zagreb i Samobor. Prvata oznaka te{ko da e od konspirativni pri~ini, zatoa {to na str. 2 e poso~en to~niot podatok: "[tamparija Dragutina [pulera u Samoboru", se razbira so imeto na avtorot na koricata, so {to uslovot za konspiracija i kakva bilo mimikrija e eliminiran. Tira`ot od 4.000 primeroci bil ekspresno i tajno prenesen vo Makedonija, dodeka dr`avniot obvinitel od Zagreb zadocnil celi 24 ~asa so svojata intervencija vo Samobor. Kni{kata bila brgu rasprostranuvana, a i odglasits za nea bile brzi. Kako {to toa naj~esto se slu~uva, i zbirkata poezija "Beli mugri" ja podeli zainteresiranata javnost: taa gi zagri`i oficiozite i negatorite na makedonskiot narod i na makedonskiot jazik, a gi odu{evi demokratskite sredini i, se razbira, najmnogu istomislenicite, idejnite sorabotnici na poetot. Nekoi se sprotistavija na pravoto - "ju`nosrbijanskiot dijalekt" da vleze vo literaturata, da se proglasi za ramnopraven na srpskiot literaturen jazik; drugi protestiraa i progonuvaa poradi zastra{uva~kata poraka na kni{kava, no eden dobar del na recipientite ja pozdravija nejzinata pojava kako umetni~ki odraz na stvarnosta vo ovoj kraj, vo Makedonija, so celosna po~it i priznavaweto na jazikot na koj e napi{ana.

Ponatamu d-r Georgi Stalev-Popovski veli deka Ko~o Racin go smetame za rodona~alnik na makedonskata sovremena poezija, sekako zaedno so Venko Markovski, no i Vol~e Naum~eski. Pove}eslojnosta na "Beli mugri" prodol`uva d-r Georgi Stalev-Popovski, se ogleda vo faktot {to poezijava kompletno ja prifa}aat recipientite od "sedum do sto i sedum"; osnovno{kolcite vo nea lesno pronao|aat umetni~ki svedo{tva od vremeto na nivnite dedovci i prededovci... ja recitiraat na svoite praznici, na svoite priredbi... ~uvstvuvaj}i ja stegnatosta, stamenosta na "prostata i stroga makedonska pesna". Spored d-r Georgi Stalev - Popovski, "Beli mugri" pretstavuva izrazito lirska poezija bilo so nsjziniot potcrtan elegi~en prizvuk, bilo so nejzinata visokopoeti~na metafora vo nejzinoto naj{iroko zna~ews. No, spored na{iot vpe~atok, najlirski se trite prvi pesni od "Elegii za tsbe" i dvete posledni od ciklusot "Na Struga du}an da imam". Preku osnovniot motiv - osamenata pro{etka na lirskiot junak niz stoletnata gora"- ja prosleduvame glavnata poetska ideja - nenadejno bliknatata taga od asocijacijata kaj poetot za spregata pome|u {umata kako ajdutsko - komitsko zasolni{te i nepoznatite grobovi.

Racin vo svoite stihovi, veli d-r Marko Kitevski koristi i drugi elementi od narodniot `ivot kako {to se veruvawata, toj pee za ~umata, stiite, samovilite, odnosno gi koristi veruvawata za onie mitolo{ki su{testva, {tetite {to gi pravi ~umata, veruvawata deka samovilite no}e gi krevaat od grob mrtvite i so niv igraat oro, a so prvite petli is~eznuvaat itn, gi koristi kletvite ("pusta da e, pust da bi ostanal `ivotot ku~e{ki", ili "Pustata maka pusta da ostne") itn.

D-r Kitevski pravi izvonredna komparacija na narodnite pesni peani za Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna so pesnata "Balada za nepoznatiot" od Ko~o Racin.

Vo makedonskoto narodno tvore{tvo ima sosema malku pesni za Prvata svetka vojna kako i za Balkankite vojni. Vo ovie vojni makedonskiot narod ne go vodele ideali. Tie vojni mu bile nametnati, se vodele na negova teritorija, toj bil prinuden vo niv da u~estvuva ne po svoja `elba. Se slu~uvalo duri dvajca ili trojca bra}a da bidat prisilno mobilizirani vo dve ili tri vojski (srpska, bugarska, gr~ka) da vojuvaat eden sproti drug, a da neznaat za {to vojuvaat. Za besmislenista na ovaa vojna pee i Racin vo spomenatata pesna "Balada za nepoznatiot". Toj pee za "vrba prokleta" {to ~emree "v pole bitolsko", pee za neznaen grob pod vrbata, za nepoznat vojnik {to le`i vo grobot.

Vo referatot "Ko~o Racin i folklorot" d-r Marko Kitevski zaklu~uva deka:

Ko~o Racin dobro go poznaval minatoto na svojot narod, gi poznaval i jazikot i obi~aite i folklorot ne samo zatoa {to poteknuva od sredina so bogata i s# u{te `iva folklorna tradicija, tuku i zatoa {to posebno gi prou~uval. Toj uspeal da se slee so svojot narod i da bide "negovo i uvo i oko i srce" {to bi rekol Vapcarov. Zatoa sekoga{ ni e blizok, zatoa negovite pesni so zadovolstvo gi prepro~ituvame i so lesnotija gi u~ime napamet. Zatoa, vo tie stihovi otkrivame del od sebe si.

Za 60 godini od izleguvaweto na stihozbirkata "Beli mugri" od poetot i revolucioner roden od Veles 1908, a zaginat od kur{umot "svoj", na Lopu{nik (13 juni 1943). Ko~o Racin zboruva u{te akademik Mateja Matevski preku "Oma` za Ko~o Racin" i d-r Vele Smilevski "Poezijata na Ko~o Racin - aspekti na kontinuitetot".