Ponovata istorija i ponovata istoriografija (1)

MAKEDONSKIOT JAZIK I MAKEDONSKIOT IDENTITET

Viktor A. Fridman (prezemeno od knigata "Makedonski jazik" godina XLV - XLVII

  • Da se opi{uva makedonskiot kako bugarski dijalekt e kako da se opi{uva norve{kiot kako danski dijalekt (sp. Haugen 1968 g.)
  • Modifikuvaniot bugarski stav e deka, i pokraj toa {to makedonskiot jazik mora denes da se priznae kako oddelen jazik, negovoto postoewe e rezultat na manipulaciite na Tito i na negovite komunisti po Vtorata svetska vojna - vo nastojuvawata da gi oddelat Makedoncite od Bugarite

Vo diskusijata za odnosot me|u jazikot i ra|aweto na ~uvstvoto za nacionalnata pripadnost mo`eme da se povikame na dva modela, pri {to izborot na modelot ~esto e usloven od politi~kite intencii na govoritelot ili na pi{uva~ot. Edniot model go ilustriraat primerite kako Avstrija ili [vajcarija, kade {to formiraweto na nacionalno-dr`avniot identitet ne e povrzano so jazikot, specifi~en samo za soodvetnata nacija; drugiot primer go pretstavuvaat skandinavskite zemji, posebno Danska, Norve{ka i [vedska, kade {to sekoja dr`ava ima svoj nacionalen jazik, no trite jazici se me|usebno razbirlivi za site govoriteli. Odamna e utvrdeno zna~eweto na makedonskiot literaturen jazik (sovremeniot makedonski standard) za formiraweto na makedonskiot nacionalen identitet. Me|utoa, procesot na ra|aweto na toj standard, kako i odnosot me|u dijalektot i standardniot jazik, vo zapadnite zemji ne se vo dovolna mera razbrani. Osobeno lesno vo zabluda pa|aat nelingvisti, {to rezultira so seriozni pogre{ni izjavi i pogre{ni pretstavi od strana na lu|eto, koi{to se mislat avtoriteti vo ovaa oblast.

Iako edno nijansirano razbirawe na terminite upotrebuvani vo lingvisti~kata diskusija e od osnovno zna~ewe za korektnata analiza na minatata kako i na sega{nata situacija, iznenaduva {to takvoto razbirawe ne go nao|ame vo brojnite ponovi trudovi.

 

BUGARSKI PAMFLET

Taka, na pr., Poulton (Poulton 1995 g.: 116) pi{uva za periodot neposredno po Vtorata svetska vojna:

"Ima{e potreba novata nacija da dobie standarden jazik i na po~etokot kako osnova za toj jazik be{e izbran dijalektot na severna Makedonija. Me|utoa, toj be{e ocenet kako premnogu blizok kon srpskiot i normata be{e postavena vrz dijalektite na Bitola i Veles... ne e jasno dali e toa jazik razli~en od bugarskiot ili samo bugarski dijalekt".

Toj duri odi podaleku i go priveduva bugarskiot nacionalisti~ki pamflet (BAN 1978 g.) kako najobemen tekst {to ja negira razlikata me|u makedonskiot i bugarskiot. Konstatacijata na Poulton sodr`i pove}e neto~nosti. Tvrdeweto deka severnomakedonskiot dijalekt bil izbran kako osnova za literaturniot makedonski jazik (koe Poulton go prezema od Barker 1950 g.) e ednostavno neto~no. Kako {to proizleguva od objavenata dokumentacija (Risteski 1988), nikoga{ ne stanuvalo zbor za toa deka vo osnovata bi mo`ele da vlezat nekoi drugi, a ne centralno-zapadnite dijalekti, iako edna tipi~no severna osobina prifatena vo 1944-45 g., vo 1948 g. bila zameneta so nejziniot centralno-zapaden ekvivalent (Friedman 1985 g.). Spomenatiot bugarski pamflet nekriti~ki priveduvan od Poulton, harvardskiot lingvist Horas Lant (1984 g.: 87-88) go karakterizira kako "...nekompetenten {to se odnesuva do lingvisti~kata teorija, i baziran vrz edna lo{o sredena serija na predlozi i barawa, od koi mnogu se somnitelni, preterani ili neto~ni..." Lant bele`i deka "...Osven dostoinstveniot odgovor na makedonskite lingvisti (Dimitrovski i dr. 1978 g.), ova zbunuva~ko zastra{uvawe od zdraviot razum i od cvrstata nau~na zasnovanost predizvika slab odglas vo pe~atena forma". Za `al, Poulton (1995) ne go priveduva makedonskiot odgovor. Sli~no, Gleni (Glenny 1995 g.: 24) go opi{uva makedonskiot kako "bugarski dijalekt koj sega e oddelen jazik", opravduvaj}i go takviot opis so objasnuvaweto deka "... bugarskiot ima opredelen ~len i nema sinteti~ka deklinacija (kako edinstveni me|u slovenskite jazici do momentot koga Makedoncite go kodificiraa svojot bugarski dijalekt vo nov jazik)".

I ako go zanemarime faktot deka dve zaedni~ki osobini te{ko mo`at da bidat dovolna osnova za klasifikacija na eden jazik kako dijalekt na drug jazik, a treba da dodademe deka istite dve osobini gi spodeluvaat i ju`nosrpskite dijalekti. Ostanuva faktot deka makedonskiot jazik bil ve}e tretiran od strana na slavistite-lingvisti kako samostoen jazik pred Vtorata svetska vojna (sp. podolu). Da se opi{uva makedonskiot kako bugarski dijalekt e kako da se opi{uva norve{kiot kako danski dijalekt (sp. Haugen 1968 g.).

Trebst (Troebst 1994 g.) pretstavuva (prika`uva) eden modifikuvan bugarski stav vo kombinacija so eden opozicionen, antiinstitucionalen makedonski stav, koj mo`e da bide upotreben vo negovata poddr{ka. Modifikuvaniot bugarski stav e deka, i pokraj toa {to makedonskiot jazik mora denes da se priznae kako oddelen jazik, negovoto postoewe e rezultat na manipulaciite na Tito i na negovite komunisti po Vtorata svetska vojna - vo nastojuvawata da gi oddelat Makedoncite od Bugarite. Takviot pristap avtomatski zna~i da se prikrijat ili da se premol~at site dokazi deka makedonskata nacionalna svest i streme`ite da se sozdade literaturen jazik imaat koreni vo devetnaesettiot vek i neprekinato traat vo dvaesettiot. Trebst tokmu toa go pravi odminuvaj}i go Misirkov (1903 g.)

 

MISIRKOV, ZASTAPNIK NA MAKEDONSKIOT JAZI^EN IDENTITET

Misirkov (1903 g.: 132-145) prv gi formulira karakteristikite na makedonskiot literaturen jazik. Toj se zastapi za istata centralnozapadna dijalektna osnova {to be{e prifatena vo 1944-45 g. Faktot deka podocna, razo~aran od podelbata na Makedonija (so Bukure{kiot dogovor od 1913 g. i odnovo po Prvata svetska vojna), kako i od drugite manipulacii na golemite sili, Misirkov objavil navidum probugarski trud, neva`en, nasprema faktot deka na po~etokot na vekov toj se javi kako golem i jasno opredelen zastapnik na makedonskiot jazi~en i etni~ki identitet.

Izvorite kako Pulevski (1875 g.), koj sodr`i, spored ona {to e dosega poznato, prva pe~atena potvrda na makedonskiot nacionalen identitet:

„Ne sme samo mije, toku Slavjani se, i Rusi, i Poqaci, i ^esi, i Srbi, i Slovaci, i Bugari, i Hrvati i od site ovde re~eni narodi jazikot im je slavjanski... Narod se veqid, qudi koji se od eden rod i koji zboruvajed ednakov zbor,... Taka i Makedoncive se narod i mestovo wivno je Makedonija". (Pulevski 1875 g.: 48-49).

Trebst naveduva izvori spored koi pred 1944 g. nemalo makedonska svest (s. 124 i 64) nasproti dokazite kako onoj daden od Apuord (Upward 1908 g.)

„Na vtoriot den od mojot prestoj vo Voden napraviv so gospodin Kalopatakes ekskurzija do dve sela... Do Vladovo, prvoto selo, stignavme po dva ~asa javawe. Zamoliv da se dovede ~ovek koj mi se ~ine{e kako eden od poglavarite na seloto, i toj dojde vo `andarmeriskata stanica i slobodno odgovara{e na moite pra{awa. Go pra{av na koj jazik zboruvaat tie i mojot gr~ki preveduva~ nevnimatelno go prevede negoviot odgovor kako bugarski. Samiot informator re~e makedonski. Mu go obrnav vnimanieto na toj zbor i toj re~e deka selskiot dijalekt {to se zboruva vo Makedonija toj ne go smeta za identi~en so bugarskiot i odbi da go imenuva taka. Se rabote{e za makedonski, toj ovoj zbor go dade vo slovenska forma: makedonski..."

Trebst isto taka ja ignorira naddijalektnata makedonska literatura objavuvana vo Jugoslavija i vo Bugarija me|u dvete svetski vojni. Negoviot do nekoj stepen neto~en prikaz za po~etocite na kodifikacijata (1994 g.: 125-26) se temeli na Risteski (1988 g.) i glasi deka standardizacijata "ne be{e delo na razli~ni ekspertski komisii, tuku rezultat na interferencija predizvikana so izrasnuvaweto na novata politi~ka vlast, t.e. KPM".12. Trebst ne gi razbira kontekstot i zna~eweto na knigata na Risteski. So selektivnoto pretstavuvawe na dokumentacijata na po~etocite na makedonskata kodifikacija Risteski se trudel da ja diskreditira toga{nata makedonska akademska lingvistika. Me|utoa, na Risteski ne mu ni pa|a na um da tvrdi deka streme`ot kon sozdavaweto na makedonskiot standarden jazik be{e izum na Tito. Poskoro, toj se trudi da doka`e deka procesot na standardizacijata bil prifaten i prezemen od Tito od ~isto politi~ki pri~ini, {to e sosema druga teza, teza {to negovata sopstvena dokumentacija - ako se ~ita vnimatelno, so poznavawe na lingvisti~kata teorija i na ona {to e svesno ispu{teno - ja pobiva. Ona {to stanuva jasno e deka makedonskite komunisti gi poddr`uvale podobrite nau~nici i podobrite aktivisti na poleto na standardizacijata i se trudele da odbegnat tu|o me{awe (sp. popodrobno vo Friedman 1993). Najposle, Trebst (1994) e samo podocne`na verzija na Palmer i King (Palmer and King 1971).

(Prodol`uva)