MEMOARSKO DOGRADUVAWE NA ISTORIJATA

Priop{tuva~ na ova isklu~itelno memoarsko selo na makedonski jazik sum jas, potpisnikot na ovie redovi, {to patem re~eno imam pominato blizu 25 godini vo vesnikot "Nova Makedonija", rabotej}i za seto vreme kako novinar, so objaveni, me|u drugoto i pet publicisti~ki knigi. Priop{tuvaweto, pak, podrazbira deka jas sum preveduva~ na spomenite na Manxukov od bugarski na makedonski jazik, avtor na predgovorite kon sekoj tom poedine~no, no i izvr{itel na site drugi glagolski dejstva svrzani so podgotvuvaweto na edno delo za pe~at.

U{te vedna{ treba da se ka`e, deka memoarite vremenski go zafa}aat eden od najdramati~nite periodi od ponovata makedonska istorija, poto~no se raboti za periodot od 1895 do 1904 godina. Se raboti, zna~i, za periodot na zapo~nuvaweto so organiziranata nacionalno-osloboditelna borba na makedonskiot narod protiv osmanliskata tiranija, nejzinoto razrasnuvawe i klimaksot {to go do`ivuva so krevaweto i celosniot razgrom na Ilindenskoto Vostanie.

Toa, pak, poso~uva na faktot deka stanuva zbor za period od desetina godini. Me|utoa, avtorot, no i negovata nesre}na tatkovina Makedonija pominuvaat niz mnogu silni konvulzii i brojni isklu~itelno dramti~ni nastani. Za Manxukov toa e period na zabrzano intelektualno zreewe i oformuvawe kako revolucioner so `elezna volja, kristalno ~isto makedonsko nacionalno ~uvstvo i nepokolebliv anarhisti~ki politi~ki mirogled, a za Makedonija e karakteristi~no nezapirlivoto izdignuvawe na nacionalnata svest kaj naselenieto, zasiluvaweto i {ireweto na organizacionata mre`a na Vnatre{nata makedono-odrinska revolucionerna organizacija, pojavata na pove}e strui vo nacionalno-osloboditelnoto dvi`ewe i nevidena inflitracija i me{awe na propagandite na sosednite zemji vo aktivnostite na Dvi`eweto, od koi osobeno predni~e{e bugarskata.

Golemata siroma{tija }e go prinudi Manxukov da go napu{ti rodnoto selo u{te na trigodi{na vozrast i zaedno so roditelite vo potraga za najelementarno opstojuvawe, da zamine za Sofija, Bugarija. Ovde, blagodarenie prvenstveno na sesrdnata pomo{ na negoviot blagoroden vujko, vladikata Natanail Ku~evi{ki -istaknat makedonski revolucioner od vtorata polovina na minatiot vek, koj me|u drugoto, e poznato i kako eden od voda~ite na Kresensko-razlo{koto vostanie od 1878 godina, Manxukov najprvo }e go zavr{i osnovnoto, a potoa i srednoto obrazovanie. Vo 1910 godina Manxukov zavr{uva [umarski fakultet vo Nanei, Francija.

Fakti~ki mom~e{kite i prvite mlade{ki godini od `ivotot na Petar Manxukov se opi{ani vo prviot tom od negovite spomeni, koj{to toj go naslovil "Prvite stapki". Ve}e rekovme, deka tokmu za vreme na steknuvaweto so sredno obrazovanie, Manxukov }e se "inficira" od anarhisti~kite idei. Toa podocna }e mu donese i mnogu nepriliki vo {koluvaweto. Tokmu negovite "raskolni~ki" anarhisti~ki idei i pogledi na svetot, kako i silno izrazenata slobodoumnost i pravdoqubivost, }e bidat glavnite pri~ini za ~estoto selewe od grad vo grad (naj~esto poradi isklu~uvawe od u~ili{tata), za da go zavr{i zapo~natoto sredno obrazovanie. Manxukov najprvin }e pomine edna godina kako kade vo Voenoto u~ili{te vo Sofija, potoa u~i vo gimnazijata vo Plovidiv, a srednoto obrazovanie }e go dovr{i vo pedago{kite u~ili{ta vo gradovite Kazanljk, Lom i Ruse.

Ka`ano vo pozgusnata, sublimirana forma, vo prviot tom od spomenite na Manxukov, kako {to ve}e rekovme, se opfateni avtorovite sredno{kolski godini, potoa negoviot nekolkumese~en "izlet" vo [vajcarija, kade {to zaminuva da studira hemija, kako i zabele`itelnite aktivnosti {to gi razviva vo Makedonskiot anarhisti~ki kru`ok vo @eneva. Potoa go sledime negovoto vra}awe nazad vo Bugarija, zaminuvaweto da u~itelstvuva vo rodnata Makedonija, poto~no vo Skopje, nesre}noto apsewe, nekolkumese~niot zatvorski `ivot vo toga{niot zloglasen skopski zatvor Kur{umli an, osloboduvaweto od te{kata kazna (do`ivotna robija), proteruvaweto nazad vo Bugarija i po~etniot period od zapoznavaweto i dru`eweto so Goce Del~ev, pa s# do re{enieto da zamine vo ~eta so Del~ev vo Makedonija.

Vtoriot del od spomenite na Manxukov, koj e nape~aten kako posebna kniga (tom), isto taka pobuduva naglasen interes, vnimanie i respekt. Ovde posebna privle~nost, pa na odreden na~in i eksluzivnost na avtorovoto raska`uvawe mu dava faktot {to nastanite i slu~uvawata se odigruvaat vo nesekojdnevni `ivotni okolnosti. Mestoto kade {to se odvivaat nastanite so makedonskite planini i ponekoe na{e selo, koe "izniknalo" vo pazuvite na ovie komitski gori i zasolni{ta na makedonskite borci za sloboda. Zna~i, Manxukov za seto vreme {to go opi{uva vo ovoj del od negovite spomeni, se nao|a vo komitska ~eta, i toa ne vo kakva bilo, tuku vo ~etata na Goce Del~ev. Ottuka, avtorot ne slu~ajno vtoriot del go ozaglavil "Vo ~etata na Goce Del~ev".

Vremeto, pak, dodeka Manxukov komituva vo ~etata na Goce Del~ev e mnogu kratko. Toj vo ~etata na Del~ev }e pomine pet meseci. Pokonkretno, se raboti za periodot od sredinata na juni do sredinata na oktomvri 1899 godina.

Najobemen istovremeno najdramati~en spored bogatstvoto od nastani i li~nosti {to gi sodr`i i obedinuva, sepak, a ~etvrtiot tom, koj se sostoi od dva dela. Tretiot del avtorot go naslovil "Vo Carigrad i Solun", a ~etvrtiot "Zati{je pred bura". Me|utoa i dvata dela se taka ve{to gradeni i povrzani, {to pretstavuvaat edna bezmalku sovr{ena celina.

Zna~i `ivotnata ni{alka na borecot, patriot ~ovekoqubec, veren sledbenik na anarhisti~kite idei, no nad s# makedonoqubec, Petar Manxukov, prodol`uva da se ni{a i natamu, tu pobavno, tu pozabrzano, a na momenti treskavi~no i so za{emetuva~ka dramati~nost. No, osven kako nepokolebliv pobornik na bezvlastieto, Manxukov }e se projavi i kako nepomirliv borec protiv turskiot avtokretizam.

Vremenskiot period na koj se odnesuvaat memoarite {to Manxukov ni gi ostavil vo nasledstvo vo ovie dve dela {to go so~inuvaat tretiot tom e kratok, no toj e ispolnet so brojni dramati~ni nastani i do`ivuvawa, koi pridonesuvaat ovoj najvrven memoarist permanetno da pre`ivuva prenapregnata li~na drama. Pokonkretno, vremeto vo koe se zafateni i opi{ani nastanite i slu~uvawata i majstorski portretirani li~nostite vo ovoj del od spomenicite na Manxukov, vsu{nost e periodot od 1900-ta do 1904 godina.

Dvata klu~ni nastana, pak, okolu koi se vrtat vo najgolem obem memoarskite zapisi na Manxukov vo tretiot tom, se zafativme {to toj i negovite drugari anarhisti gi prezemaat za da se krenat vo vozduh glavnoto sedi{te na Otomanskata banka vo Carigrad i sedi{teto na nejzinata filijala vo Solun. Ovie potfati ne se ni{to drugo, tuku kopawe tuneli do temelite na dvete zgradi, potoa postavuvawe dinamit, negovo aktivirawe i najposle nivno urivawe, odnosno sramnuvawe so zemjata.

Ako najnakraj se napravi eden rekapitular ili se iznese edna generalna ocenka za tretiot tom od spomenite na Petar Manxukov, koi pretstavuaat bleskava memoarska gra|a, dobro upateniot poznava~ na ovoj period od makedonskata istorija, a veruvam i idnite ~itateli, ne }e mo`at da se oslobodat od silniot vpe~atok deka se raboti, vsu{nost, za edno burno patuvawe vo dlabokata makedonska istoriska mo}. So ogled, pak, na sevkupnite vrednosti {to vo celiot svoj rasko{ gi nudat memoarite na Manxukov kako edna zaokru`ena celina, toga{ so polno pravo mo`e da se ka`e deka tie pretstavuvaat memoarsko dograduvawe na makedonskata istorija, poto~no za onoj del na koj tie se odnesuvaat i go tretiraat.