FILATELISTI^KIOT @IVOT VO MAKEDONIJA, VO KRITI^NA SOSTOJBA

Filatelijata pretstavuva edno od najinteresnite i najrasprostranetite zanimawa. Za razlika od nekoi mesta vo svetot kade {to e mnogu razviena, kaj nas, s# u{te tlee. Eden od najdobrite stru~waci vo oblasta na filatelijata vo Makedonija e gospodinot Bojan Dimitrov, koj{to ve}e 43 godini, strplivo i pasionirano, sobira filatelisti~ki objekti.

DIMITROV: Na ova pra{awe mo`e da se odgovori na nekolku na~ini. Filatelijata i seto ona {to go pravam kako kolekcioner ima golem smiruva~ki, relaksira~ki efekt. Koga po naporna rabota ili nekoja druga sekojdnevna sodr`ina sakam da izbegam od tie realnosti, najdobriot odmor go nao|am vo sreduvaweto na kolekcijata na po{tenski marki, razglednici ili pak na zbirkata "Po{tenska istorija na Makedonija". Vo zbirkata, koja{to podolgo vreme, poto~no sekoga{ sum ja staval nastrana, sum so~uvuval po ne{to, se nao|aat pisma, marki i drugi filatelisti~ki objekti od vremeto koga po~nuva izdavaweto marki na teritorijata na Makedonija za vreme na Otomanskata Imperija, nekolku pisma duri i pred toa, pred da ima po{tenski marki, pisma koi spored po{tenskite `igovi poteknuvaat od regionot na Makedonija. Potoa, od vremeto na Balkanskite vojni, od vremeto na srpskata okupacija, Prvata svetska vojna, Kralstvoto Jugoslavija, Vtorata svetska vojna, SFRJ, s# do dene{no vreme, pisma so `igovi od Zapadna Makedonija so iskopana devetka vo po{tenskiot broj. Vo po~etokot na idnata godina, a mo`ebi i pri krajot na ovaa, }e dojde do promena na po{tenskite broevi, taka {to ovaa zbirka }e se zaokru`i na eden period od 150 - 160 godini.

DIMITROV: So filatelija zapo~nav da se zanimavam odamna, u{te kako dete. Prvpat stanav ~len na Filatelisti~koto dru{tvo vo Skopje vo 1956 godina. Zna~i, ova e 43-ta godina kako se "dru`am" so filatelijata, no imav i prethodno iskustvo. Eden prijatel na moeto semejstvoto, prvite marki mi gi dava{e kako novogodi{en ili rodendenski podarok. Od niv, postepeno, po~nav da pravam kolekcija. Kako {to e svojstveno za sekoj filatelist i jas, odvreme navreme, go menuvav interesot od edna tema na druga, me|utoa ona {to dosega se zadr`a kako kolekcija e zbirkata "Po{tenska istorija na Makedonija", po{tenskite marki na Velika Britanija, Francija i SAD i tematskite marki "Svetska borba protiv malarijata", umetnost i peperutki. Vo posledno vreme, pove}e vnimanie posvetuvam na sobiraweto razglednici od podra~jeto na Balkanot, sekako, akcentot e staven na makedonskite razglednici, no te`neeweto e da se najde patuvana razglednica so soodveten `ig, a istoriskiot aspekt na slikata i pe~atot da bide {to pointeresen. Vo vremeto koga stanav ~len na Dru{tvoto, filatelistite bea mnogu ograni~eni vo svoite aktivnosti, bidej}i so pretplatata mo`ea da dobijat samo edna serija, a ne{to pove}e, ako go za~lenat celoto semejstvo. Toga{ razmenata be{e strogo kontrolirana, se izdava{e "klu~na marka", a toa zna~i deka edna marka vo serijata be{e so pomal tira` i nea ja dobivaa samo ~lenovite. Na toj na~in se onevozmo`uva{e pravilna razmena, a jas, kako mlad filatelist, bev mnogu zainteresiran za razmena na po{tenski marki so drugi kolekcioneri vo svetot. Toa mi dade mo`nost da se zapoznaam so angliskiot jazik, koj{to na krajot mi stana profesija, bidej}i, kako {to znaete, jas sum profesionalen preveduva~. Najdragi za gledawe mi se tokmu tie prvi korespondencii, pisma koi {to sum gi razmenuval so filatelisti vo po~etokot na 60-tite godini. Za vreme na zemjotresot napraviv kratka pauza vo sobiraweto. Vo toa vreme bev prinuden, duri i da prodadam nekoi od markite, no naskoro kolekcijata be{e obnovena. Potoa, kako postar filatelist, zedov aktivno u~estvo vo organiziranata filatelija vo Makedonija. Vo razni periodi nekolkupati bev sekretar na Filatelisti~koto dru{tvo vo Skopje, a vo 1961 g. organiziravme izlo`ba. Toga{, za prv i edinstven pat, gi izlo`iv moite marki, izlo`bata se odr`a vo toga{niot Umetni~ki paviljon koj{to se nao|a{e pod Kale. Za `al, ottoga{ navamu, vo Skopje nemame organizirano poseriozna izlo`ba. Mojot razvoj kako filatelist ode{e po nagorna linija, ne samo poradi zgolemuvaweto na kolekcijata, tuku i poradi pro{iruvawe na znaeweto okolu markite. Sekoga{ sum te`neel, pokraj sobiraweto na filatelisti~ki objekti, da nabavuvam {to pove}e stru~na literatura, bez koja{to ne mo`e da se zamisli nitu edno hobi. Vo ovoj moment imam bogata biblioteka na stru~na literatura, koja{to na sekoj zainteresiran mu stoi na raspolagawe. Koga vo 1990 g. R.Makedonija stana nezavisna zemja, jas poka`av interes da se vklu~am vo organiziraweto na izdavawe na makedonskite po{tenski marki vo novonastanatite uslovi. Vo 1993 g. ja napu{tiv preveduva~kata rabota i po~nav da rabotam vo "PTT Makedonija", kako rakovoditel na Biroto za izdavawe i promet na po{tenski amrki. Za `al, vo toa vreme, idejata za izdavawe na po{tenski marki vo nezavisna Makedonija, s# u{te be{e vo povoj, ne posto{e razbirawe, pristapot kon izdavaweto marki i prometot so niv kako {to jas go zamisluvav, iako edno germansko filatelisti~ko spisanie, toj period go nare~e "vra}awe kon vistinskata filatelija", postoe{e golemo vlijanie od razli~ni jugoslovenski krugovi za toa kako da se izdavaat po{tenskite marki kaj nas. Za `al, toa sfa}awe opstojuva i denes. Od druga strana, odredeni interesi vo samata PTT dovedoa do moe razre{uvawe od dol`nosta. Mu se vrativ na preveduvaweto, za vo po~etokot na ovaa godina da bidam izbran za pretsedatel na Sojuzot na filatelistite na Makedonija, so nade` deka filatelijata }e ja napravime interesna i korisna za site, a izdavaweto na markite da bide naso~eno kon ostvaruvawe prihod za "Makedonska po{ta"; izdavaweto na po{tenskite marki da bide naso~eno kon na{e pribli`uvawe kon svetot, baraj}i temi koi{to se popularni, prika`uvaj}i gi onie koi{to n# karakteriziraat kako zemja, a isto taka, reflektiraj}i gi novite te`neewa na dr`avata za nezavisnost, priklu~uvawe kon Evropa, sledewe na svetskite trendovi.

DIMITROV: [to se odnesuva do prisutnosta na filatelijata vo javnosta, tuka imame eden poseben fenomen, a toa e deka golem broj lica od razni vozrasti, sobiraat i ~uvaat po{tenski marki, bilo doma{ni ili stranski, no ne ~uvstvuvaat `elba da dojdat i da bidat ~lenovi na koe bilo filatelisti~ko dru{tvo. Takvi dru{tva ima vo Skopje, [tip, Tetovo, Veles (vo formirawe), a vo minatoto postoeja i vo Struga, Ohrid, Strumica, Bitola, Prilep. Pri~inata za zgasnuvaweto na filatelisti~kiot `ivot kaj nas e mnogu ~udna. Taa poteknuva od mo`nosta kolekcionerite sami da si gi kupat markite vo po{ta, odnosno tie ne mora da bidat deleni preku dru{tvata. Ova golem broj filatelisti gi ottrgnuva od nego, iako kako ideja e mnogu pravilna, bidej}i edno e da sobirate marki za va{ata zbirka, a drugo e naporot da bidete aktiven ~len vo Dru{tvoto i da pomagate vo organizirawe na dru{tveniot `ivot. Po moe mislewe, glavnata prepreka zo{to filatelisti~kiot `ivot vo RM e vo kriti~na sostojba, a mo`am slobodno da ka`am deka e duri vo odumirawe, zatoa {to po{tenskite marki, vo celata dr`ava, ne se nao|aat vo slobodna proda`ba. Taka, ako sakate da ispratite pismo, nemate mo`nost da odite vo po{ta, da kupite ubava {arena marka i da ja zalepite. Pri~inata za otsustvo na po{tenski marki vo po{tite e opstrukcija od strana na vrabotenite vo "Makedonska po{ta", na koi{to im e polesno da go koristat ma{inskoto `igosuvawe namesto na ispra}a~ot da mu ponudat marka koja{to toj sam }e ja zalepi. Toa doveduva do taka ~udni situacii makedonskite marki izdadeni na odredena tema vo RM, od strana na JP "Makedonska po{ta", pred da bidat staveni vo upotreba kaj nas, da se prodavaat vo Germanija. Moeto pra{awe do site zainteresirani e slednoto: koja e polzata od izdavawe na po{tenski marki, na primer, so retki vidovi rastenija, ako tie marki najprvo ne im bidat dostapni na na{ite gra|ani? Ako ve}e treba da gi zadovolime interesite na germanskite filatelisti, zo{to ne izdavame retki vidovi rastenija od Germanija, pa tamu neka se prodavaat markite?! Druga rabota, koja{to pretpostavuvam gi odbiva kolekcionerite e izborot na temite koi{to se prika`uvaat na na{ite marki ili pak, na~inot na koj{to tie se prika`ani. Zo{to go velam ova? Na na{ite marki mo`ete da gi najdete Gandi, Rendgen, Pitagora i sl., koi{to osven op{tata kulturna vrska so RM, nemaat druga povrzanost. Sekako, namenata na nivnoto izdavawe e da se prodadat na stranskiot pazar, me|utoa brojot na izdadeni marki poka`uva deka toj interes e mnogu mal. Izbegnuvaweto da se prika`uvaat temi i motivi koi{to se na{a karakteristika, spre~uva nie da bideme pravilno prezentirani vo svetot. Pri ova, na um gi imam poslednite izdanija na marki po povod Denot na deteto, Nova Godina i Bo`ik, na koi{to, na primer, na markata za Nova Godina, vo zelena boja, se prika`ani gran~iwa od elka koi{to bi mo`ele da zna~at za{tita na zimzelenite drvja vo [vajcarija, mo`at da zna~at propaganda za povtorno po{umuvawe na erodiranite planini vo RM. Taa marka ne sodr`i ni{to drugo, osven idejata kaj lu|eto deka elkata e povrzana so Nova Godina. Go nema ona ~uvstvo na proslavuvawe. Markata za Bo`ik na koja{to kako motiv e iskoristena bo`iknata poga~a, po dizajnot i bojata mnogu te{ko se voo~uva. Kako eden svetol zrak vo filatelisti~koto `iveewe vo RM, mo`am da go odbele`am skore{noto pojavuvawe na rubrika za filatelija vo "Utrinski vesnik", po s# izgleda taa }e bide kombinirana so numizmatika i drugo kolekcionerstvo. Isto taka, serijata napisi vo va{iot nedelnik "Makedonsko sonce" ovozmo`uva zapoznavawe so makedonskata filatelija i so filatelijata voop{to, ne samo na ~itatelite vo kaj nas, tuku i po{iroko. Odekot od ova mo`e da se vodi vo toa {to pri izdavaweto na novi marki i drugite vesnici s# po~esto prezemaat informacii ili pak pi{uvaat za nekoi filatelisti~ki aktivnosti od stranstvo, osobeno ako toa e povrzano so Majka Tereza, princezata Dajana, aukcii i sl. Makedonija bi bila poinformirana za filatelijata dokolku se organizira filatelisti~ka izlo`ba ili pak ako uspee da se zapo~ne so izdavawe na filatelisti~ko illi kolekcionersko spisanie. Za `al, mislam deka vo momentov, onie koi{to se organizirani filatelisti nemaat dovolno sili da gi isturkaat rabotite. Od golema pomo{ za filatelistite bi bilo i postoeweto na katalog na makedonski po{tenski marki koi{to bi gi upatuval, na pr., so nekolku napisi na po~etokot, kako da gi sobiraat markite, bi im poka`al koi marki se izdadeni dosega vo RM, bi gi upatil za nivnata vrednost i eventualno, bi mo`el da im dade i komparativna informacija za vrednosta na na{ite marki na pazarite vo stranstvo. Toj ve}e podolgo vreme otsustvuva od filatelisti~kata scena, iako slu{ame deka "Makedonska po{ta" podgotvuva eden takov. Tokmu ova e glavna pri~ina zo{to vakov katalog ne se pojavil dosega. Se raboti za slednovo: Eden katalog koj{to vo sebe gi nosi site izdadeni marki, vklu~uvaj}i gi i nivnite ceni na pazarot, ne mo`e da go podgotvuva istata institucija koja{to gi izdava markite i koja na toj na~in bi imala pravo, po odredeno vreme, samata da gi vrednuva. Toa e pove}e od monopol! Edna takva aktivnost ne e ni{to drugo, osven pokana za korupcija! Dokolku edna marka e izdadena vo tira` od 50.000 primeroci, a Po{tata pu{ti vo proda`ba, na pr., 3.000 primeroci, drugite 47.000 gi zadr`uva vo svoeto depo, ~eka 1-2 godini i potoa, markite ~ija{to nominalna vrednost iznesuva 2 denari, na drugite, novite kupuva~i im ja prodava po cena od 40 denari. Sama odlu~uva, sama donesuva re{enie i nikoj ne ja kontrolira! Zna~i, pazarot ne deluva vrz vrednosta na makedonskite marki! Zo{to velam deka Otvara pat za korupcija? Po{tata ve}e napravi eden takov gaf so izdavaweto blok - marka po povod 500 godini od crkvata "Sveta Bogorodica Perivleptos" vo Ohrid, vo tira` od 10.000 (nekoi velat 12.000, a od drugi slu{ame 16.000) primeroci. Od niv, minimalen broj bea prodadeni na kolekcioneri vo dr`avata i vo svetot, a ostanatiot del go ~uvaaat vo depoto na Po{tata. Sega taa marka se prodava po zna~itelno povisoka cena, spored cenovnikot na po{tata za proda`ba na stari po{tenski marki. Taa praktika ne e dobra zatoa {to brojot od 10.000 izdadeni blokovi go ograni~uva brojot na kolekcioneri na makedonski marki vo svetot. Otsega natamu, od momentot koga toj blok e izdaden, }e mo`ete da imate tolku kompletni kolekcii, kolku {to ima blokovi. Toa e za sekakva kritika, bidej}i ne ostava mo`nost za {irewe na filatelijata. Nekoj }e re~e deka vo momentov nema nitu 10.000 kolekcioneri na makedonski marki. Toa e to~no, ne mo`e ni da gi ima, bidej}i do markite ne se doa|a lesno. Markite ne se lesno dostapni do profesionalnite filatelisti, a kamo li do qubitelite i novite sobira~i. Niv gi nema po trafikite, ne se prodavaat po po{tite, nitu vo golemite gradovi, a kamo li vo pomalite! Za niv, nema navremena informacija, nema prethodno izvestuvawe deka nekoja marka }e izleze, za na {alterot da se formira redica lu|e, koi{to sakaat da ja kupat. Brojot na organizirani filatelisti e mnogu mal za taa informacija da mo`e da se {iri. Nema sve~eni promocii, pu{tawe vo promet prviot den od strana na istaknati li~nosti od politi~kiot i javniot `ivot. Sakam da napomnam deka zanimavaweto so filatelijata ne e taka skapa rabota, iako nea ja sledi mit deka na nea se tro{at mnogu pari. Toa mo`e da se vidi i od cenata na markite koi{to izleguvaat vo tekot na godinata, bez ogled dali se raboti za Makedonija, Germanija, SAD. Godi{niot pari~en iznos koj treba da se odvoi za da se kupi po edna marka od sekoj vid, kaj nas ne iznesuva pove}e od 5 gm mese~no, a vo Amerika, pretpostavuvam deka ne e pove}e od 20 gm. Toa e minimalna suma vo sporedba so tro{okot za kutija cigari sekoj den, ili pak "~a{ka vo kafuliwata". Za da dojde do {irewe na filatelijata vo RM neophodni se nekolku raboti: Po{tata treba da prekine da se zanimava so toa {to pravat oddelni filatelisti; treba da si ja prezeme svojata rabota koja{to nejze & onaka i e doverena; da izdava po{tenski marki za potrebite na prenesuvawe pisma od mesto vo mesto; tie marki da imaat odreden propaganden karakter i od druga strana da ostvaruvaat profit za nea. Onaka kako {to toa sega se pravi, so na~inot na koj{to taa gi izdava markite, ne se postignuva ni{to, nitu se ostvaruva dobivka za po{tata, nitu se propagira soodvetno RM, nitu se razviva filatelijata. Sakam da naglasam deka Sojuzot na filatelisti na RM e vo mnogu povolna situacija zatoa {to imame sopstvena prostorija koja{to mo`e sekojdnevno da se koristi. Taa se nao|a vo centarot na gradot, tamu e pove}e od 30 godini i im e poznata na pove}e lu|e. Sorabotkata so Po{tata treba da se stavi na pravilni osnovi i da dobie prioritet, taa treba da se pojavi kako pokrovitel na aktivnostite na organiziranata filatelija, a toa zna~i rabotata na Sojuzot, spisanie, izlo`bi, no nikako katalog, bidej}i toa e kontraproduktivno. Koga go velam ova go iznesuvam i primerot deka nikade vo svetot, ako go ostavime nastrana vremeto na komunizmot, koga filatelijata ima{e drugi celi, katalogot na po{tenski marki, ako e i cenovnik ne go izdava po{tata.

DIMITROV: Iznesuvaj}i gi site ovie aspekti i problemi na filatelijata, koga ja prifativ dol`nosta pretsedatel na Sojuzot, vo proletta ovaa godina, o~ekuvav deka }e mo`am da storam ne{to. Me|utoa, odnosot Po{ta - kolekcioneri, Po{ta - izdavawe na po{tenski marki i nivnata proda`ba i drugi slabosti, koi{to dovedoa do toa ve}e da imame i falsifikati na novosozdadenite marki i `igovi (a "Makedonska po{ta" da ne prezeme ni{to protiv toa), postoeweto na mnogu ograni~en broj filatelisti koi{to se interesiraat za podobruvawe na organiziranata filatelija, a i nekoi drugi, li~ni pri~ini, me nateraa, po nekolku meseci, poradi nedostig na rezultati vo moeto pretsedatelstvuvawe, da se otka`am od taa dol`nost i da ja prepu{tam na nekoj drug.