Vra}awe kon starite zanaeti

TKAEWETO - VRA]AWE KON TRADICIJATA

Pi{uva: Marina STAMENKOVA

  • Taa istakna deka proektot "Vra}awe kon starite zanaeti", ~ij{to del e i tkaja~kiot salon, pretstavuva poobemen proekt ~ija{to cel e menuvawe na svesta kaj lu|eto i menuvawe na koncepcijata, da se izveduvaat izlo`bi, samo za da se eksponiraat predmetite i da se ostanuva samo na toa
  • Atmosferata koja{to vladee vo salonot mo`e samo da se do`ivee, da se do`ivee muzikata koja{to budi bla`eno ~uvstvo, duhoven mir, istovremeno prepletuvaj}i se so {areniloto od koncite, koi{to niz ve{tite race na tkaja~kite pravat jazol pome|u minatoto i sega{nosta

Denovive, vo prostoriite na Muzejot na Makedonija, raboti edna pomalku neobi~na rabotilnica sostavena od grupa `eni koi{to vo prekrasna atmosfera, niz dru`ewe, istovremeno u~at eden od naj starite zanaeti - tkaeweto. Za toa kako se raboti vo rabotilnicata za tkaewe i kako se rodi ovoj proekt, porazgovaravme so kustosot za primeneta srednovekovna umetnost pri Muzejot za primeneti umetnosti, g-|ata Violeta \or|evska. Taa istakna deka proektot "Vra}awe kon starite zanaeti", ~ij{to del e i tkaja~kiot salon, pretstavuva poobemen proekt ~ija{to cel e menuvawe na svesta kaj lu|eto i menuvawe na koncepcijata, da se izveduvaat izlo`bi, samo za da se eksponiraat predmetite i da se ostanuva samo na toa. Kursot za tkaewe, kako {to naglasi kustosot Violeta \or|evska, e samo po~etok na red sli~ni aktivnosti koi{to }e sledat vo naredniot period, a takvi }e bidat kursot za keramika, rezbawe, filigranstvo i sl. Kursot po tkaewe, koj{to }e se odr`uva do januari, }e se odviva vo tri stepeni - 54 ~asa, od koi eden stepen e sostaven od 18 ~asa, a u~esnicite }e se zdobijat so diploma "ma{insko pismo", so koe{to }e mo`at samostojno da rabotat, da otvorat sopstven du}an i da podu~uvaat. Vsu{nost, po~etokot na ovoj kurs za tkaewe sodr`i svoja simbolika, bidej}i `enata vo minatoto tkaela, prete`no vo zimskiot period, koga }e zavr{at polskite raboti.

^esto se veli deka narod bez tradicija ne e narod, a navra}aweto kon tradicijata e navra}awe kon sopstveniot identitet.

Makedonija ima svoja tradicija i bogato kulturno nasledstvo, zatoa Muzejot gi otvora {irum vratite za sekoj onoj koj{to saka da nau~i ne{to pove}e za starite, ve}e istisnati zanaeti.

Za kulturno-edukativniot marketing koj{to ima za cel podobro da se zapoznae Makedonija, g-|ata Violeta \or|evska napomna deka vo prostoriite na Muzejot planira da se otvori ekskluzivna prodavnica za tradicionalni predmeti, kako {to ima vo drugite svetski centri, so {to stranecot bi imal {to da ponese so sebe od Makedonija, kako del od na{ata tradicija. Vo sklopot na toj edukativen kulturen marketing spa|a i posetata na arheolo{kite lokaliteti, crkvite i manastirite so pomo{ na stru~no tolkuvawe. Za taa cel, Muzejot na Makedonija ja podgotvuva i izlo`bata na narodni nosii koja{to }e bide otvorena na {esti dekemvri.

Interesot za kursot i voop{to tkaeweto, kako {to ni re~e g-|ata \or|evska e iznenaduva~ki golem, a za prijatnata atmosfera koja{to vladee vo tkaja~kiot salon voop{to ne stanuva zbor, za nea, mo`evme da se uverime i samite. Atmosferata koja{to vladee vo salonot mo`e samo da se do`ivee, da se do`ivee muzikata koja{to budi bla`eno ~uvstvo, duhoven mir, istovremeno prepletuvaj}i se so {areniloto od koncite, koi{to niz ve{tite race na tkaja~kite pravat jazol pome|u minatoto i sega{nosta.

So grupata rakovodi gostinkata od S.R. Jugoslavija, profesorka na Akademijata za primeneta umetnost vo Belgrad, g-|ata Zagorka Stojanovi}. Taa najprijatno se ~uvstvuva koga ja imenuvaat kako tkaja~ka, inaku g-|ata Zagorka e komunikativna i mila li~nost, so mnogu `ar, `elba za rabota i `elba znaeweto i dolgogodi{no iskustvo da go prenese na `enite od grupata.

Za svojata najgolema qubov - tkaeweto, Zagorka ni uka`a deka toa denes e potpolno zaboraven zanaet koj{to, vsu{nost e navlezen dlaboko vo tradicijata na na{ite narodi i e golema {teta {to e zaboraven. Me|utoa taa misli deka tkaeweto e zapi{ano vo potsvesta na ~ovekot i toa e eden zanaet na posvetuvawe, edna mona{ka rabota, a bidej}i `enata e sekoga{ podgotvena da se posveti na ne{to, tkaeweto pretstavuva tipi~no `enska rabota. Toa te~e bavno, smireno i pretstavuva ne{to sosema sprotivno od dene{noto tempo na `ivot koe{to e brzo i haoti~no. Tkaeweto e rabota koja{to bara trpenie, potpolna posvetenost, golema ~ove~ka energija i zatoa, koga }e se pogledne nekoja istkaena rabota, taa ja imitira energijata. Bidej}i ~ovekot ne se promenil tolku, kolku {to se promenil prostorot okolu nego, toj ~uvstvuva atavisti~ka potreba od ne{to koe{to otsekoga{ mu davalo toplina, zatoa {to tkaeweto bezmalku e staro kolku i ~ovekot. Me|u drugoto g-|a Zagorka re~e deka mnogu poubavo se ~uvstvuva koga tkae, se opu{ta vo prijatnata muzika i {areniloto na boite, a potoa voop{to ne se ~uvstvuva izmorena. Taa veli deka vrskata koja{to ja vospostavuva onoj {to tkae so samiot sebe e vol{ebna i se vospostavuva eden vselenski krug. @enata koja{to tkae, potpolno se predava na tie ni{ki, a sekoja od niv ima svoja pozitivna vibracija. Od tkaja~kata zavisi {to }e istkae i kakov }e bide kone~niot rezultat, bidej}i so tkaeweto, so magijata na racete i momentalnata sostojba na duhot, mo`e da se napravi ne{to prekrasno. @enata koja{to }e gi usoglasi site ovie raboti, tkae prekrasno.

RAZVOJ NA KREATIVNOSTA

Mnogu `eni se kreativni, no poradi razni `ivotni okolnosti nemale mo`nost da tkaat i da se doka`at. Sepak, koga }e dojdat vo {kolata za tkaewe tie se sre}ni i zadovolni, bidej}i ja otkrivaat svojata kreativnost, veli g-|ata Zagorka i dodava: Mnogu e dragocena idejata za {kolata za tkaewe, bidej}i `enata, osven toa {to ostvaruva edna vrska so zemjata i samata sebe, taa svojata kreativnost ja preto~uva vo opredelen predmet {to ja pravi sre}na i zadovolna, i zatoa tkaeweto pretstavuva zanaet na pozitivna energija.

Na pra{aweto {to raboti g-|a Zagorka vo momentov, taa ni re~e deka osven toa {to rabotela monumentalni tapiserii za hoteli, skulpturi, nejzinata posledna faza e ikono-tkaeweto. Iako postojat kritiki deka ikonata ne treba da se tkae, deka spored crkovnite kanoni treba samo da se izrabotuva, g-|a Zagorka veli deka ikonite gi raboti, bidej}i misli deka toa e potrebno za vra}awe kon tradicijata i deka sekoe vreme nosi ne{to svoe. Zo{to toga{, vo ova vreme da ne se tkae ikona, ako toa ima umetni~ki dostrel? Pokraj toa, taa veli deka ikonata e du{ata na onoj koj{to ja pravi i taa pretstavuva eden vid liturgija vo malo. Ikonata ja poseduva taa energija i ja emituva vrz onoj koj{to ja gleda, koj{to ja prima taa bo`estvena energija.

SVETOT NA G-\A ZAGORKA:

"Umetnicite se vsu{nost lu|e koi{to imaat "anteni" i koga gi otvaraat antenite niz niv proa|a taa vselenska energija, a tie samo bele`at. I voop{to, vo ova vreme na negativni slu~uvawa, umetnicite se sre}ni lu|e zatoa {to `iveat vo eden svoj svet, ogrean od sopstveniot duh koj{to e mnogu bogat i kade {to ne prodiraat sekojdnevnite problemi. Vo toj svet umetnikot kolku pove}e otkriva, tolku pove}e osoznava"...